»Vedno se najde čas za glasbo«

Eva Brumen Košar že pri trinajstih, ko stopi na oder in zapoje, izžareva takšno samozavest in prepričanost vase, da jo človek enostavno mora občudovati. Hkrati pa iskreno preseneti, ker je v pogovoru preprosta, skromna, celo nekoliko zadržana najstnica. A ko spregovori o glasbi, se ji svetijo posebne iskre v očeh. Lahko ste jo spremljali v najnovejši, 10. sezoni šova Slovenija ima talent na Pop TV, kjer je na avdiciji prejela zlati gumb pevke Marjetke Vovk za odlično odpeto Avsenikovo Tam, kjer murke cveto. Nato je v polfinalni oddaji prepričljivo zapela še eno Avsenikovo, Slovenija, od kod lepote tvoje, v finalni oddaji pa pesem Dan najlepših sanj, s katero je Regina zastopala Slovenijo na Evrosongu leta 1996. »Počutila sem se kot princeska« Na šovu talentov sta v finalni oddaji konec decembra sicer slavila matematična genija Edvard in Frida. A Eve to, da ni zmagala, ne moti. Hvaležna je za izkušnjo. »Talente gledam že od majhnega. Tudi, ko se s petjem sploh še nisem ukvarjala, sem mami ob gledanju zatrjevala, da bom enkrat pela na tem odru. Mama mi je samo pritrjevala, češ, ja, prav, a mi ni zares verjela. Prejšnje sezone še nisem zbrala dovolj poguma. Ampak ker je bila to leto ravno okrogla, deseta sezona, me je pritegnilo, da se končno res prijavim.« Seveda je hitro, že na avdiciji, ugotovila, da je povsem drugačen občutek gledati oddajo kot pa stopiti na tako velik oder, ko so vse oči uprte vate: »Na avdiciji so me malo dajali živčki, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem, kako bo stati na tako velikem odru.« In potem je bilo vse še mnogo bolje, kot si je predstavljala ali želela. »Ne znam niti opisati z besedami, saj mi je bil to dan najlepših sanj skozi vse leto, ko sem se pripravljala – vse od avdicije pa do finala. Bilo mi je v največje veselje. Cela ekipa je poskrbela, da sem se počutila kot princeska. Bila sem res presenečena, kako lepo skrbijo za nastopajoče – njihova prva skrb je, da se dobro počutimo. Potem pa tudi uredijo sceno, oblačila, upoštevali so moje želje in ideje ... Res je bilo vse lepo pripravljeno.« Vsi štirje žiranti so se strinjali, da je Evin posebni dar izjemna sproščenost med petjem na odru. Verjetno pa ima pri tem nekaj prstov vmes tudi dejstvo, da SIT ni bila njen prvi pevski nastop pred občinstvom ali na televiziji. Odkritje talenta Eva je rada pela že od malih nog, zdi se ji, kot da ima glasbo rada od nekdaj. »Pri osmih letih sem imela močno željo peti na odru in takrat me je mami prijavila na prireditev Bumbar talenti v Mariboru. Tam se je vse začelo,« se spominja Eva. Od takrat je nastopala že na številnih glasbenih festivalih ali tekmovanjih za otroke in pred dvema letoma zapela pesem Mlade oči v oddaji V petek zvečer na TV Slovenija. Z nastopom na Bumbar talentih pa se je začela tudi njena pot snemanja lastne glasbe. Organizator in voditelj tega otroškega šova talentov je bil Slavc Kovačič, ki se ga bralci morda spominjate iz zasedbe Čudežna polja. Ta je ob Evinem nastopu takoj v njej prepoznal potencial in jo povabil k sodelovanju. »Zelo mi je ostala v spominu, ker sem besedilo prve pesmi, napisane zame, dobila ravno za osmi rojstni dan,« se z nasmeškom spominja Eva. »Besedila piše Slavc, jaz pa mu prej predlagam temo, o kateri bi rada pela. Lahko si tudi izberem glasbeno zvrst. Nato pa s skupnimi močmi napiševa pesem, kot se šika.« V nekaj letih skupnega sodelovanja je nastalo že šest pesmi, ki naj bi letos izšle na zgoščenki. »Točnega naslova še ne vem, vsekakor pa pride v prihajajočih mesecih,« zagotavlja Eva. In tudi glede zvrsti ostaja skrivnostna: »Lahko rečem samo, da je najnovejša pesem zelo vesela.« Glasba kot konjiček Kljub temu Evina največja ljubezen ostaja nastopanje pred občinstvom. »Iskreno mi je najbolj všeč, če nastopam pred veliko ljudmi, čeprav se to hecno sliši. To imam rada – kontakt z občinstvom. Ko te nagradijo z aplavzom ... To je najboljši občutek. In več, kot je ljudi, večji izziv jih je navdušiti,« razlaga zagnano. Da občinstvo lahko navduši s svojim glasom, obiskuje ure solo petja, poleg tega se v glasbeni šoli uči igrati klavir in kitaro. Njen vsakdan je torej prežet z glasbo. Kdaj ji torej sploh ostane čas za šolo? Eva se ob tem vprašanju brani: »Lahko bi rekla, da sem kar pridna učenka, zelo rada hodim v šolo, mi je v veselje. Vedno, ko pridem iz šole, najprej naredim domače naloge.« Šele nato pride na vrsto glasba: »Za glasbo se vedno najde čas – to je zame konjiček. Zelo me sprošča in pomirja.« Ko je težko ... »Imam veliko prijateljic, ki so me res podpirale na tej poti, vključno s temi, ki so me spodbujale že na avdicijski oddaji,« pripoveduje. A kljub temu pravi, da je njena mama njena najboljša prijateljica: »Ona mi pomeni največ na celem svetu, pomaga mi, mi reče kakšno spodbudno besedo.« Zelo je hvaležna, da je obdana z ljudmi, ki jo podpirajo in ji stojijo ob strani: »To je ena najboljših in najpomembnejših stvari na takšni poti. Težko se podaš na takšno pot sam.« Poleg bližnjih pa ji je v navdih in oporo tudi poslušanje glasbe. Ena njenih najljubših pesmi je Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj. Kot je večkrat zatrdila tudi v oddaji Slovenija ima talent, zelo rada posluša slovensko glasbo. »Ne morem izbrati najljubšega narodnozabavnega ansambla, vsi so mi zelo všeč,« reče, a že po trenutku premisleka doda: »Čeprav se mi pa zdi, da jih čez Avsenike vseeno ni.« In se še sama zasmeje svoji kontradikciji. Med najljubše sodobne izvajalce umesti Žana Serčiča, Nino Pušlar in seveda Marjetko Vovk. Poleg številnih nastopov na dobrodelnih prireditvah ali samostojnih nastopov na zasebnih praznovanjih se v prihodnosti veseli tudi dveh koncertov, na katerih se bodo nastopajoči v letošnji sezoni Marjetkini skupini Maraaya pridružili na odru. Oba koncerta bosta v marcu, eden v ljubljanski Hali Tivoli, drugi v mariborski Dvorani Tabor. »To bosta moja največja nastopa pred živo publiko do zdaj,« reče žarečih oči. Glede tega, kaj zanju pripravlja, ostaja skrivnostna. »Bo pa treba kar nekaj vaj,« se zahahlja.

Dostop do članka (47174)

»Vedno se najde čas za glasbo«

»Vedno se najde čas za glasbo«

»Počutila sem se kot princeska«

Pohod za življenje v Parizu

Nabožne nakaze umetne inteligence

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.