Nedavna obnova edikule nad Jezusovim grobom v jeruzalemski baziliki je pomembno znamenje vedno večjega sodelovanja med različnimi krščanskimi Cerkvami v Sveti deželi, je prepričan belgijski pater Frans Bowen, ki že skoraj petdeset let živi v Jeruzalemu, obenem pa tesno sodeluje z Vatikanom kot član skupne mednarodne komisije za dialog s pravoslavnimi in vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami.

P. Bowen je v pogovoru za angleško uredništvo Radia Vatikan povedal, da so v Jeruzalemu tri najvidnejše skupnosti Grški pravoslavni, Latinski (ali Rimskokatoliški) in Armenski patriarhat. Te skupnosti so temeljne skupine, vključene v »status quo«, ki ureja skrbništvo osrednjih krščanskih svetih krajev (Latinski patriarhat zastopa Frančiškanska kustodija v Sveti deželi). Poleg teh so v Jeruzalemu še vzhodne pravoslavne Cerkve, Kopti, Sirci in Etiopijci, ki imajo majhna občestva, pa tudi vzhodne katoliške Cerkve, grško-katoliška, maronitska, sirska in armenska.

V Jeruzalemu najdemo tudi anglikanskega in luteranskega škofa ter številne manjše binkoštne in evangeličanske skupnosti, toda po besedah p. Bowena se trenutno redno sestaja dvanajst osrednjih Cerkva s škofovskimi strukturami, ki so v zadnjih nekaj desetletjih razvile tesnejše sodelovanje.

Medtem kot romarji morda zaznavajo napetosti med Cerkvami, pa p. Bowen zagotavlja, da to sicer pogosto ponavljajo turistični vodiči, vendar takšna ocena ne odraža stvarnega stanja v deželi. »Ozračje se je tu začelo spreminjati po obisku papeža Pavla VI.«, se spominja p. Bowen, posebej po njegovem srečanju z jeruzalemskim patriarhom Benediktom, »kajti takrat je grški patriarhat prvič dobil občutek priznanja« in je lahko začel vzpostavljati odnose z drugimi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nadaljuje p. Bowen, v obdobju političnih težav zaradi intifade, so cerkveni voditelji »začutili potrebo po posvetovanju, da bi se dogovorili, kaj lahko skupaj izjavijo in storijo«. Odtlej se srečujejo redno, objavljajo skupna božična in velikonočna voščila ter skupne izjave, če to od njih zahteva trenutno položaj.

Nedavno odprtje edikule – kapele nad Jezusovim grobom znotraj bazilike Božjega groba - po večletni obnovi pomeni pomemben razvoj dogodkov, saj so Cerkve potrebovale kar dvajset let, da so dosegle dogovor. Počasi se stvari spreminjajo, pove p. Bowen, »pri tem pa pomembno vlogo igrajo osebni odnosi«. Začela se je tudi obnova bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, projekt, projekta, »na katerega se je čakalo stoletja«. Z besedami papeža Frančiška p. Bowen zagotavlja, da bodo »še naprej stopali po skupni poti«, kajti »na ta način ustvarjamo edinost«.

Papežev obisk v Sveti deželi leta 2014 je po besedah p. Bowena »napravil globok vtis«, kar je razvidno iz izjav grškega pravoslavnega patriarhata, kjer so »govorili o dialogu kot še nikoli prej«. Še vedno je veliko strahu in predsodkov, opaža p. Bowen, toda »osebna srečanja lahko marsikaj spremenijo«.

Vir: Vatican Radio
Foto: VR / EPA