Potem ko je božične praznike preživel v Sloveniji, se je veleposlanik Franc But hitro po božiču vrnil v Rim in se v strnjenem ritmu udeležil nekaterih dogodkov: odprtja svetih vrat pri Mariji Snežni in pri sv. Pavlu izven obzidja, papeževe maše ob svetovnem dnevu miru, pogrebne maše za pokojnim kardinalom Angelom Amatom. Danes ga čaka večerja z državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom, v sredo letni sprejem papeža Frančiška za veleposlanike in diplomate, v četrtek pa še sprejem pri velikem mojstru Malteškega viteškega reda.

Poseben kanal za romarje

Živahen začetek torej svetega leta, pri čemer veleposlanik But poudarja, da so takšni tudi sicer zadnji dnevi v Rimu. Obisk je izjemen, kaos pod veleposlaništvom, ki je locirano manj kot 300 metrov od Trga sv. Petra, pa popoln. »Ni mogoče parkirati, upam, da se to uredi, sicer bomo imeli zelo zahtevno leto. Za romarje je urejen poseben kanal, kamor jih prostovoljci usmerjajo. A danes je očitno tako, da se več ne ve, kdo je romar, kdo turist, verjetno so pomalem vsi vse …,« nam je pojasnil veleposlanik Franc But.

Iz globoke vere ali radovednosti

»Čeprav mnogi, ki so v Rimu, niti ne vedo, kaj pravzaprav je sveto leto in še manj sveta vrata, na koncu vsi želijo stopiti skoznje, nekateri iz globoke vere, spet drugi iz rahle radovednosti, vsak pa na koncu reče 'nikoli se ne ve …'. Današnji svet pač, rahlo zmeden, a vseeno svet, ki išče, zato se mi zdi, da večina stopi skozi sveta vrata vsaj s spoštovanjem in neke vrste posebnim občutkom. Verjetno je vse skupaj tudi nekakšen poseben misijon, kar je lepo in današnjemu svetu potrebno,« je sklenil slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu.

Obširnejši pogovor s Francem Butom bo sicer možno prebrati v prihajajoči 2. številki tednika Družina, v prihodnjih dneh pa tudi na Družininem spletu.