V letošnjem letu mediji vse prevečkrat poročajo o prometnih nesrečah s smrtnim izidom. Naše ceste so samo v mesecu juliju terjale kar šestnajst življenj. 

Kateri so razlogi za črno statistiko?

Najbolj so nevarni motorji in kolesa, poročajo z GPU. V juliju je umrlo največ voznikov enoslednih vozil, in sicer 6 voznikov motornih koles, 2 voznika mopeda in 2 kolesarja. En voznik mopeda in kolesarja niso uporabljali varnostnih čelad. Umrli so tudi 4 vozniki osebnih avtomobilov in potnik v tovornem vozilu. Nihče med njimi ni uporabljal varnostnega pasu. Umrl je tudi en pešec. Skupne ugotovitve in vzroki navedenih prometnih nesreč so nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost in neuporaba varnostnega pasu. Pogosto lahko nepravilno stran oziroma smer vožnje povezujemo tudi z uporabo mobilnega telefona med vožnjo, sporočajo z GPU.

Zaznamovani za vse življenje

"Vsaka prometna nesreča, katere posledica je smrt ali hude telesne poškodbe udeleženih, za nas pomeni zavedanje, da se je v travmatični življenjski situaciji znašlo novo določeno število sorodnikov, prijateljev, znancev, ki bodo s tem dogodkom nedvomno zaznamovani za celo življenje. Torej, posledica je žal že nastala in vrnitve zanje ni več. Obstaja samo še želja, da bo njihova fizična, duševna in duhovna rehabilitacija pravočasna in celostna. Po drugi strani pa nam tovrstna poročila predstavljajo večen izziv in razmislek, ali bi lahko na ravni posameznika, konkretnega primera oziroma celovite sistemske ravni to nesrečo in hude posledice preprečili," je julija 2021, ko smo se soočali s podobno situacijo, za Druzina.si dejal Robert Štaba, ustanovitelj Zavoda Varna pot.

Spominjamo se tudi duhovnikov, ki so življenje izgubili v prometnih nesrečah

Misijonar Danilo Lisjak

Misijonar Danilo Lisjak. FOTO: arhiv Družine

25. aprila letos je v prometni nesreči v Ugandi, kjer je nazadnje deloval, umrl salezijanec in misijonar Danilo Lisjak. Več kot 35 let je deloval v štirih deželah Afrike ob ekvatorju in doživljal težke trenutke gverilske in prave vojne v Ruandi ter izbruh vulkana v Gomi tik za ruandsko mejo. Posredoval je v reševanju ljudi in posebej otrok (1600 v Ruandi in 300 na begu pred lavo vulkana v Kongu) in ob vseh ‘selitvah’ premagoval jezikovne ovire. 

Nazadnje sta Danilo Lisjak in sobrat Gianni Uboldi v novem misijonu v kraju Atede v nadškofiji Gulu v Ugandi zastavila in uresničila klasično obliko katoliškega misijona (župnija z 20 podružnicami, osnovna in srednja šola Don Boska in Zdravstveni Center s porodnišnico) in k sodelovanju privabila še redovno skupnost sester iz Južne Koreje. Ob državljanski vojni v sosednjem Južnem Sudanu se je skupnost spet odprla za pomoč beguncem. Leta 2021 je Danilo s pomočjo dobrotnikov iz Slovenije začel zidati novo cerkev, veliko svetišče Don Boska.

Salezijanec Matild Domić

Matild Josip Domić. FOTO: arhiv Družine

28. avgusta leta 2020 je Cerkev na Slovenskem pretresla vest, da je v prometni nesreči, ko se je vračal s kolesarjenja na Madžarskem, umrl mlad salezijanec Matild Josip Domić. 

V duhovnika je bil posvečen 29. julija 2017, v cerkvi sv. Martina na Igu ga je posvetil škof Peter Štumpf; že naslednji dan je v tej cerkvi pel novo mašo. Korenine ima v hrvaški župniji Gunja, od koder prihajata njegova starša, oče Josip in mama Klara. Matild je bil rojen v Sloveniji, družina se je večkrat selila, ko pa se je Matild leta 2001 vpisal na gimnazijo Želimlje, so se Domićevi naselili v Pijavi Gorici, ki je del župnije Ig. Matild se je po končani želimeljski gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, a se je kmalu prepisal na Teološko fakulteto in s študijem teologije začel pripravo na duhovništvo. Vzgojno prakso, to je noviciat, je opravil v Don Boskovi skupnosti v Italiji. Ob koncu študija, po večnih zaobljubah, je bil eno leto na vzgojni praksi v dijaškem domu v Želimljem, leto pred novomašniškim posvečenjem pa je opravljal vzgojno delo in diakonsko službo v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku in tamkajšnjem mladinskem centru. Kot kaplan je deloval na Rakovniku, zadnje leto pa v salezijanskem mladinskem centru Sevnica. V jeseni bi bil odšel na služenje v donboskovo skupnost v Mužlje v Vojvodini, kjer delujejo slovenski salezijanci. S tem namenom je med poletjem odšel na študij jezika na Madžarsko, od koder se je sicer sredi avgusta za 10 dni vrnil v Slovenijo, nato pa se spet odpravil k sosedom, da bi prekolesaril znameniti Balaton, 244 km dolgo pot okrog Blatnega jezera. Ko se je vračal domov, je tik pred madžarsko-slovensko mejo doživel hudo prometno nesrečo.

Minorit p. Anton Ogrinc

P. Anton Ogrinc. FOTO: arhiv Družine

Minorit p. Anton Ogrinc je umrl v prometni nesreči 31. oktobra 2016 v bližini odcepa Pragersko, ko je vanj čelno trčil poltovornjak. P. Anton Ogrinc je bil župnik bolniške župnije v Ljubljani in član minoritskega samostana sv. Maksimilijan Kolbeja pri Svetem Petru v Ljubljani. 

Če smo izpustili še kakšnega duhovnika, ki je življenje izgubil v prometni nesreči, nam pošljite sporočilo na splet@druzina.si in ga bomo dodali v članek. 

Previdno na cesti

Zaključuje se prva polovica dopustov, večjih obremenitev na cestnih povezavah, ki vodijo v turistične destinacije, še ne bo konec, so opozorili na GPU. Zato je pomembno, da smo kot udeleženci cestnega prometa še posebej strpni, spoštujemo cestnoprometne predpise, smo v ustreznem psihofizičnem stanju in s svojim ravnanjem ne povzročamo nevarnih situacij. 

Sveti Krištof, prosi za nas! 

Prihajajoča nedelja bo nedelja sv. Krištofa, zavetnika voznikov, ki goduje 24. julija. Pri nas od leta 1987 ob Krištofovi nedelji (nedelji najbližji njegovemu godu) poteka blagoslov vozil in voznikov ter darovanje za misijonska vozila pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«, namenjeno misijonarjem, ki s pomočjo svojih vozil pogosto rešujejo življenja na oddaljenih misijonih.

Ob Krištofovi nedelji v cerkvah delijo podobice in nalepke. FOTO: Tatjana Splichal

Sv. Krištof bil že v preteklosti čaščen kot varuh popotnikov in vseh, ki so na poti. Legenda pripoveduje, da je kot velikan Offer prenašal ljudi čez deročo reko. Nekega dne je prenesel otroka, ki je postajal vse težji, saj je bil to sam Odrešenik, ki nosi breme sveta. Od takrat se imenuje Kristoforus – nosilec Jezusa Kristusa.

Njegovo češčenje kot zavetnika potnikov in voznikov je novejšega datuma, a se je močno razširilo. 

Priporočimo se sv. Krištofu za varno pot!