Papež Frančišek je minuli praznični konec tedna v Vatikanu obhajal velikonočne slovesnosti, ki se jih je udeležilo na desettisoče vernikov z vsega sveta.

Na veliki petek je v rimskem Koloseju tradicionalno molil križev pot, meditacije za štirinajst postaj pa je tokrat prvič pripravila ženska, francoska teologinja Anne-Marie Pelletier. Besedila s skupnim naslovom »Božja ljubezen na križu doseže svojo polnost« so bila predvsem v znamenju usode beguncev ter žrtev vojn in nasilja. Tudi prizorišče molitve, rimski Kolosej, je spomenik vsem mučencem zgodnjega krščanstva, ki so bili umorjeni zaradi vere.



Med slovesnostjo so verniki iz Egipta, Kolumbije in s Portugalske iz notranjosti Koloseja prinesli preprost lesen križ na Palatinski grič, papež pa je ob koncu izrekel še daljšo molitev.

Pred molitvijo križevega pota je papež v Petrovi baziliki obhajal obrede velikega petka. Papeški pridigar V nagovoru Raniero Cantalamessa je v nagovoru spomnil na žrtve zadnjega napada s kemičnim orožjem v Siriji in na oba napada na koptski cerkvi v Egiptu in pojasnil, kako nas tudi 2.000 let po Jezusovem trpljenju na križu njegova smrt spominja, da je z njo tudi smrt slehernega človeka dobila nov smisel.



V nagovoru med velikonočno vigilijo na veliko soboto je papež pozval vernike, naj trpljenja in krivic ne jemljejo kot nekaj, česar ni mogoče spremeniti. Kristjani se ne bi smeli ukloniti miselnosti, da je to pač »zakon življenja«, ampak bi morali v luči Kristusovega vstajenja optimistično upati v lepšo prihodnost. Vernike in duhovnike je povabil, naj poiščejo tiste kraje, »kjer je smrt na videz edina rešitev in kjer ima grob zadnjo besedo« ter tam oznanjajo, da je Jezus resnično vstal, da resnično živi: »Če ne zmoremo dopustiti Svetemu Duhu, da nas vodi po tej poti, potem nismo pravi kristjani.«

Med slovesnim bogoslužjem je sveti oče podelil zakrament svetega krsta enajstim odraslim iz osmih držav, med drugim s Kitajske, iz Malezije in Albanije. Katehumeni so prejeli tudi prvo sveto obhajilo in zakrament svete birme. Na velikonočno nedeljo je papež Frančišek po slovesnem bogoslužju v Petrovi baziliki z lože podelil svoj blagoslov »mestu in svetu« in v nagovoru spodbudil k novim pobudam za mir v svetu. Kot je dejal, naj »vstali Kristus vodi korake tistih, ki iščejo pravičnost in mir«, odgovornim v posameznih državah pa naj vlije poguma, »da bi preprečili širjenje sporov in preprodajo orožja«. Sveti oče je izrecno pozval k zaščiti civilnega prebivalstva v Siriji, ki je bilo v teh prazničnih dneh znova tarča smrtonosnih napadov.

V molitvi med blagoslovom »mestu in svetu« je papež poudaril, da moli predvsem za podporo vstalega Kristusa vsem tistim, »ki si dejavno prizadevajo olajšati trpljenje sirskega prebivalstva«, pozval pa je tudi k miru na celotnem Bližnjem Vzhodu in v Ukrajini ter se spomnil vseh trpečih v Južnem Sudanu, Sudanu, Somaliji in Kongu. Znova je prosil za pomoč in podporo beguncem ter žrtvam trgovine z ljudmi in prisilnega dela, ljudi, ki si za to pomoč prizadevajo, pa je imenoval »sodelavce vstalega Pastirja«.



V nagovoru med dopoldanskim prazničnim bogoslužjem je sveti oče pred pisano kuliso iz 35.000 tulipanov, narcis in drugih rož poudaril, da velika noč ni le »praznik z veliko cvetja« in da Jezusovo vstajenje ni nikakršna domišljija. Velikonočni prazniki predstavljajo skrivnost zavrženega kamna, ki je postal temelj našega bivanja. Z vero v vstalega Zveličarja smo kristjani drobni kamenčki, ki nismo zavrženi, ampak imamo v življenju smisel.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet / AFP / ANSA / AP