Za papežem Frančiškom so lepi in naporni praznični dnevi. Obhajanje velikonočnih skrivnosti v Vatikanu se je pričelo s spominom na Jezusovo zadnjo večerjo, ko je sveti oče v rimskem zaporu Rebibbia obredno umil noge dvanajstim zapornikom.

Na veliki petek je Frančišek molil tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju. Razmišljanja med pobožnostjo je letos pripravil upokojeni italijanski nadškof Renato Corti, ki slovi kot odličen pridigar in je bil tesen sodelavec milanskega kardinala Carla Marie Martinija. Vlogo križenoscev so tokrat prevzeli invalidi, begunci in preseljenci, med njimi Iračani, Sirci, Nigerijci, Egipčani in Kitajci. Cortijevo razmišljanje ob drugi postaji križevega pota – Jezus vzame križ na svoje rame – je bilo namenjeno mučencem, predvsem tistim, ki so izpostavljeni nasilju džihadistov, ob deseti postaji – Jezusa slečejo – pa je Corti spomnil na mlade žrtve spolnih zlorab. Papež je v končnem nagovoru razmišljal o križanem Kristusu in vse, ki neprizadeto spremljajo teroristično nasilje na Bližnjem Vzhodu in v Afriki, obtožil »tihega zavezništva« s storilci.



Med obhajanjem velikonočne vigilije v baziliki sv. Petra, ob začetku katere je blagoslovil velikonočni ogenj in prižgal velikonočno svečo, je Frančišek podelil zakrament svetega krsta desetim odraslim katehumenom iz Italije, Egipta, Albanije, Kambodže, Kenije in s Portugalske. Slovesnega bogoslužja se je udeležilo več tisoč vernikov, sveti oče pa je v nagovoru dejal, da Jezusovo vstajenje »ni razumska zadeva« in ga ne moremo dojeti na preprost način. Velikonočno skrivnost lahko po njegovem mnenju razumejo le ljudje, ki svojega življenja ne gradijo na »varnem udobju«, potrebni sta predvsem ponižnost in pripravljenost, da se odpovemo »sebičnosti lastnega jaza«. Papež je nato posebej izpostavil vlogo žensk ob svetopisemskih velikonočnih dogodkih. Apostoli so bili ob njem v dvorani zadnje večerje, žene pa so na velikonočno jutro odšle h grobu. »Žene so bile prve, ki so videle to veliko znamenje: prazen grob, in bile so prve, ki so vanj vstopile.« Za kristjane te Jezusove učenke predstavljajo velik zgled.



Na velikonočno nedeljo je sveti oče svetovno skupnost pozval, naj odločno ukrepa ob dogodkih na Bližnjem Vzhodu. Hrup orožja v Siriji in Iraku mora potihniti, vse skupine ljudi na tem območju pa morajo poiskati način mirnega sožitja, je Frančišek dejal v nagovoru med tradicionalnim blagoslovom »mestu in svetu«. Z veseljem je pozdravil jedrski sporazum z Iranom in spregovoril o »barbarskem nasilju v Libiji ter spomnil na spore v Jemnu, Južnem Sudanu, Nigeriji, Demokratični republiki Kongo in Keniji. Vsem naštetim deželam je zaželel miren razvoj dogodkov v smislu skupnega dobrega, obenem pa prosil, da bi Gospodovo vstajenje prineslo luči tudi »ljubljeni Ukrajini«.

Na včerajšnji velikonočni ponedeljek je papež na Trgu sv. Petra v Vatikanu molil opoldansko molitev angelovega češčenja, med katero je znova prosil mednarodno skupnost, naj pomaga preganjanim kristjanom po svetu. Zbranim vernikom je zaželel, naj Jezusovo vstajenje zaznamuje tudi njihovo vsakdanje življenje.

Vir: Kathpress
Foto: news.va / RV