»Velika poživitev za Cerkev v Turčiji«

Papež Leon XIV. se odpravlja na tuje: od 27. do 30. novembra v Turčijo, zatem pa še v Libanon od 30. novembra do 1. decembra. Z Martinom Kmetcem, nadškofom v Izmirju in predsednikom Turške škofovske konference, smo se pogovarjali o razsežnostih tega obiska in njegovem morebitnem vplivu na položaj kristjanov v Turčiji. Papež na svoje prvo apostolsko potovanje odhaja prav v Turčijo. Ali je v tem treba videti kakšno posebno sporočilnost? Papež Leon XIV. želi – morda na nekoliko svoj način – nadaljevati vizijo, ki jo je začrtal papež Frančišek s tem, ko je nameraval ob 1700. obletnici nicejskega koncila priti na obisk v Turčijo, kot sta se dogovorila s patriarhom Bartolomejem. Vsekakor je navzoč ekumenski vidik, nadaljevanje prizadevanja za zbliževanje vseh krščanskih cerkva, na temelju veroizpovedi, ki jo je pred 1.700 leti oblikoval nicejski koncil. Ta vidik zaznamuje srečanje s patriarhom Bartolomejem. Obisk v Libanonu je povezan z izrazom solidarnosti in podpore kristjanom na Bližnjem vzhodu, pa tudi kristjanom v Turčiji. Smo sicer manjšina, a pomembna za vesoljno Cerkev. Gre še za dialog z islamom; papež se bo srečal z njegovimi predstavniki in najverjetneje dal kakšno sporočilo glede dialoga. Obisk ima tudi politično razsežnost, saj bomo gotovo slišali papežev klic k miru, k prenehanju nasilja, posebej v Palestini in na Bližnjem vzhodu ter v Ukrajini. V petek bo v Carigradu molitveno srečanje in papežev nagovor vam, škofom, duhovnikom, diakonom, posvečenim in pastoralnim delavcem, v soboto pa maša z verniki. Kakšen utrip je čutiti pred obiskom med katoličani? Veliko veselje in veliko zanimanje. Mnogi bi se radi udeležili maše s papežem, a za vse to ne bo mogoče, saj je prostor omejen. Pripravili smo posebno molitev v različnih jezikih za uspeh papeževega obiska, škofje smo poslali različna pisma, da bi se zavedali pomena tega obiska. Zelo lepo je sodelovanje pri organizaciji obiska, okoli 200 mladih bo na primer pomagalo pri organizaciji maše, sodelovali bodo pevski zbori različnih cerkva – kaldejske, sirskokatoliške, armenske in latinske. Mislim, da je obisk velika poživitev za našo Cerkev. Ali bi obisk lahko vplival na položaj katoliške skupnosti? Upamo, da bo prinesel kakšno izboljšavo našega položaja, predvsem glede pravnega priznanja skupnosti. Posledica obiska bo nadaljevanje pogovorov med Cerkvijo in državo, ki so se začeli zdaj s sprejemom vatikanske delegacije na ministrstvu za zunanje zadeve, ko smo obravnavali nekatere teme. Seveda so procesi v diplomaciji vedno dolgi, to je bilo prvo srečanje komisije, ki naj bi se že sešla v preteklosti po obisku papeža Benedikta XVI., a se ni. Najbrž bo nadaljevanje odvisno od prizadevanj Dikasterija za cerkve na Bližnjem vzhodu in vatikanskega državnega tajništva. Upam, da se bo mogoče pogovarjati in iti naprej. Leon XIV. se bo ob prihodu v Ankaro srečal s predsednikom Erdoganom in drugimi predstavniki oblasti. Kako te gledajo na obisk – vidijo v njem priložnost za promocijo Turčije ali pa morda osebnosti papeža priznavajo določen pomen? Turčija papeža priznava kot pomembno osebnost, imenujejo ga voditelj katoličanov. Pomen ima glede na svoja stališča o mednarodni politiki in določenih moralnih vrednotah, ki jih zagovarja tudi Turčija. Ta se s papežem zelo strinja glede palestinskega vprašanja in Gaze. Seveda ima obisk velik pomen tudi za prepoznavnost Turčije. Za papeževo mašo je teden pred obiskom že prijavljenih 200 novinarjev, kar pomeni, da bodo oči sveta obrnjene v ta dogodek. Na koncu gre tudi za gospodarsko korist, saj bo to gotovo promocija romanj ali verskega turizma, kot oni temu pravijo. Ali obisk odmeva v turških medijih in družbi? So oddaje na televiziji, občasno kaj napišejo v časopisih, moram pa reči, da se pojavljajo tudi mnenja tistih, ki papeževemu obisku radikalno nasprotujejo in v njem vidijo različne zarote. Papež bo s patriarhom Bartolomejem podpisal skupno izjavo. Kaj pričakujete, da bo pisalo v njej? To je težko reči. Gotovo bo izjava izrazila dobro voljo, odločenost, da se nadaljuje ekumensko prizadevanje, predvsem izhajajoč iz nicejskega koncila in veroizpovedi. Gotovo se bo dotaknila perečih vprašanj današnjega sveta, in sicer vojne, nasilja in ubogih, migrantov. V njej se bo verjetno našla tudi kakšna spodbuda oblastem, da bi podprle obstoj krščanske manjšine – da storijo, kar je v njihovih močeh, za to, da ne bi bila zapostavljena. Iz Turčije se bo papež odpravil v Libanon, na nemirni Bližnji vzhod. Kaj lahko papež prinese libanonskim kristjanom, ki so v težkem položaju? Najprej tolažbo in spodbudo. Papežev obisk ne pomeni, da bo prišlo do korenitih sprememb. Gotovo pa bo papež spodbudil politične sile v Libanonu, da se odrečejo skrajnim pozicijam, da skupnosti, ki so zelo ozko usmerjene, temeljijo ali na religiji ali na klanski pripadnosti, sedejo skupaj ter iščejo mir in razumevanje. Menim, da se bo dotaknil tudi vprašanja korupcije in krivičnega bogatenja posameznikov na račun revnih. Gotovo bo kaj povedal Izraelu – naj preneha z nasiljem in naj se ustvarijo pogoji za življenje države. Gotovo se bo dotaknil položaja nižjega sloja, ki je zelo težak, cerkvenim voditeljem pa naročil, naj se približajo narodu, naj ne ostanejo samo na ravni hierarhije, naj krščanstvo ne temelji samo na liturgiji, tradiciji in kulturi, ampak se zavzame tudi za solidarnost in naj Cerkev kaj naredi za uboge. Kristjane bo spodbudil, naj ne zapuščajo svoje dežele. Ali se kakšnega trenutka v programu obiska Turčije posebej veselite? Posebej se veselim papeževega srečanja v katedrali s tistimi, ki so srce naše Cerkve, to pomeni duhovniki, pastoralni sodelavci, posvečeni. Naše redovnice se zelo veselijo tega dogodka, tega, da se bodo lahko papežu približale, ga osebno pozdravile, mu poljubile roko. Izreden dogodek bo tudi v Niceji, kjer bomo skupaj s papežem smeli biti za nekaj trenutkov na kraju, kjer je bila izrečena dokončna beseda o učlovečenju Božjega Sina in njegove božje narave. Ali ste bili v času priprave s papežem kaj osebno v stiku? V času priprave ne, pač pa pred tem. Bil sem sprejet v osebno avdienco. Nesel sem mu sporočilo naše Cerkve. Morda veste, kakšna so papeževa pričakovanja? Papež manj govori, raje posluša. Kakšna pričakovanja ima? Da ga bomo veseli in da ga bomo lepo sprejeli in pa, da njegov obisk ne bi bil samo »teater«, ampak da bi se iz vseh srečanj nekaj izkristaliziralo, kar bi potem kot Cerkev prenesli v življenje. To je po mojem mnenju največ, kar si želi.

Dostop do članka (47174)

»Velika poživitev za Cerkev v Turčiji«

»Velika poživitev za Cerkev v Turčiji«

Papež na svoje prvo apostolsko potovanje odhaja prav v Turčijo. Ali je v tem treba videti kakšno posebno sporočilnost?

Za zaščito otrok v Cerkvi

Živa župnija na meji

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.