Med Venezuelci, ki so v času vladavine Nicolasa Madura zapustili državo, je tudi okoli 150 oseb slovenskega rodu, ki smo jih sprejeli v Sloveniji v okviru programa repatriacije. Pogovarjali smo se z Marijo Voglar, ki se je k nam priselila pred šestimi leti, potem ko je bila dolga leta eden od »motorjev« slovenske skupnosti v Venezueli. »Najprej sem bila zelo vesela, prav evforična,« pripoveduje. A po premisleku se je prvo navdušenje začelo ohlajati: »Res, da Madura ni več, a so drugi člani režima še na položaju in niso nič boljši od njega. Treba bo še počakati.« Kot pravi, je v stikih z znanci v Venezueli, a se pogovori vrtijo le o vsakdanjem življenju: »O politiki ne govorijo, ker jih je še vedno strah. Tudi veselje lahko izražajo le po tiho.« Življenje gre naprej, ljudje so se vrnili v službe, izpraznili pa so trgovine z živili in potrebščinami, saj vlada velika negotovost.

Ameriško intervencijo so pričakovali že dlje časa. »Sami namreč nismo mogli doseči spremembe,« pravi Voglarjeva...