Velikonočni Gospod,

tvoje sočutno oko

ni ostalo zaprto,

tvoje pozorno uho

ni ostalo gluho,

tvoja usta tolažbe

niso umolknila,

tvoje ljubeče srce

svoje rane ni zaprlo.

Tvoj korak miru

se ni ustavil na križu –

vsakemu prihaja naproti

z alelujo, s svojo sveto besedo,

svojim velikonočnim pozdravom.

Tvoje Božje telo

ni ostalo mrtvo med mrtvimi –

vstalo je

s poveličanimi ranami.

Materina obleka

ni ostala strgana –

v svojem vstalem objemu

nas na trinajsti postaji

našega križevega pota

ljubeče sprejmi

in ogrni kot usmiljeni Oče

v svoje velikonočno oblačilo.

Stanka Mihelič