Sestre Čander, danes že vsaka po svoje odrasla, izhajajo iz velike družine. V domači hiši živijo skupaj z babico Ivano, staršema Slavkom in Marijo, dvema bratoma, Boštjanom in Benjaminom, ter novim družinskim članom, Andrejinim možem Florijanom.

Vsaka v svojo smer

Vsaka od sester ima številne talente. Lucija je diplomirana vzgojiteljica, a trenutno zaposlena v trgovini. Andreja, ki je lani poleti skočila v zakonski jarem, je organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti, trenutno pa dela v gostinstvu. Najmlajša od sester, 18-letna Veronika, obiskuje zadnji letnik srednje zdravstvene šole.

Združujejo mladost in tradicijo. FOTO: Siniša Kanižaj

Pred mikrofon smo želeli povabiti tudi starejšega in mlajšega brata, ki sta besedo raje prepustila sestram. Najstarejši brat Boštjan je po poklicu mehanik in kmetijsko-podjetniški tehnik. Dela v sosednjih Skokah, doma pa ima registrirano dejavnost za popravilo traktorjev. »Naše dvorišče je zadnje čase pravo parkirišče za traktorje,« se pošali Lucija. Najmlajši izmed vseh pa je 14-letni Benjamin, ki je osnovnošolec.

Kako pa si razdelijo delo? Brata večinoma pomagata pri zunanjih opravilih, dekleta pa v kuhinji in hiši, čeprav se ne izogibajo delu na vrtu. »Vrt štiha ženska ekipa, fantje nimajo časa ali pa volje za to.«

Svinje in kokoši

Imajo manjšo kmetijo s približno 24 hektarji njiv in 7 hektarji gozda. Ukvarjajo se s prašičerejo, trenutno imajo okoli 80 svinj. »Imeli smo jih že 150, a smo morali obseg zmanjšati zaradi očetove poškodbe.« Ob svinjah se na kmetiji sliši še kokodakanje približno 70 kokoši.

Poseben praznik so koline

Med drugim delajo suhomesnate izdelke, ki jih vsako leto prijavijo na vaško »salamijado«. S ponosom omenjajo, da so prejeli že več srebrnih in zlatih priznanj. Poseben pomen v družini imajo koline, kjer so sestre vedno prisotne. »Največ časa nam vzame ročno kockanje špeha za salame, ta del lahko traja tudi več dni,« pripovedujejo.

FOTO: Siniša Kanižaj

Velikonočna sezona potroji povpraševanje

V njihovih kokošnjakih najdemo okoli 70 kokoši, ki jih ljubkovalno kličejo 'pipike'. »Imamo kar nekaj rednih strank, ki pri nas kupujejo domača jajca. V času velike noči pa se to število skoraj potroji. Takrat se pošalimo, da bi morale naše kokoši imeti kar dve luknji, da bi zadovoljili vse potrebe!« pravijo v smehu.

Najraje sede v traktor

Kljub očetu in starejšemu bratu se dekleta ne 'ustrašijo' dela s traktorjem. »Izpit ima sicer Lucija, a vozim ga jaz,« pravi Veronika. »Že kot majhna sem se vozila na traktorju, zaspala v kombajnu in se čisto udomačila med stroji.«

Moža spoznala med animatorji

Andreja, druga od sestre je lani avgusta, prav na svoj 22. rojstni dan, obljubila večno zvestobo Florijanu, ki ga je spoznala na oratoriju. »Že od malega sem želela biti podobna mami, saj se je tudi ona poročila zelo mlada. Vedno mi je bila vzor, zato sem šla po njenih stopinjah. Z možem ostajava čisto blizu doma. Seliva se v sosednji kraj, kjer obnavljava hišo. Zdaj pa že odštevava dneve, ko bova končno šla čisto na svoje,« se iskreno veseli Andreja.

Kako se počuti kot poročena žena, brez oklevanja odgovori: »Definitivno je lepo. Svojega najboljšega prijatelja imam ob sebi, nekoga, ki mu lahko popolnoma zaupam. Moji problemi so zdaj najini problemi. Res sva eno. Priporočam vsem!« (Smeh)

 Družinska fotografija na dan Andrejine poroke.  FOTO: Osebni arhiv

Zelo dejavni so tudi v župniji

Njihovo življenje je močno prepleteno z vero in delom v župniji. Oče Slavko, Lucija in Veronika pojejo v cerkvenem pevskem zboru, Benjamin ministrira, ostali sodelujejo pri branju besedil med bogoslužji. Vsi otroci, razen najmlajšega, so bili tudi animatorji na oratorijih in duhovnih vikendih.

Domači župnik Jože Šömen je sestre Čander pred časom poimenoval kar »sveta trojica«. Zakaj?

Zgled vere jim daje tudi mamin brat, duhovnik Jožef Koren, ki je dušni pastir v Postojni. Vsi otroci ga zelo spoštujejo zaradi njegovega dela in osebne vere.

Praznik Jezusovega vstajenja jim veliko pomeni

Velikonočni čas zanje ni samo praznik, temveč obdobje priprave in iskanja notranjega miru. »Začnemo na pepelnično sredo in se nato 40 dni vsak po svoje odrečemo nečemu.«

Lucija in Benjamin na blagoslovu velikonočnih dobrot. FOTO: Osebni arhiv

Vse iz velikonočne košare je domače

Najlepše je, ko v domači kuhinji zadiši po potici, domači šunki, hrenu, kruhu in pobarvanih pirhih. »Potico smo letos prvič spekle punce same. Običajno je to babičina domena. Spekle smo orehovo z rozinami in seveda z malo ruma.« Ko vse skrbno položijo v košaro, jo običajno k žegnu neseta Lucija in najmlajši Benjamin.

Kako so sestre Čander odgovorile na 5 hitrih vprašanj:

Spomini na otroštvo 

V velikih družinah ni nikoli dolgčas, zato se nabere veliko spominov in anekdot. Ena bolj zabavnih zgodb iz njihovega otroštva je povezana s frizersko avanturo najstarejšega brata. »Boštjan nas je enkrat postrigel. No, vsaj poskusil je, rezultat pa je bil tako strašen, da smo morale naravnost k frizerju, da popravi škodo,« se smejijo sestre. Tudi poslovna žilica se je pokazala že zgodaj: »Kot deklici sva s sestro lomili kamenje in ga prodajali po vasi, čeprav starši nad tem niso bili najbolj navdušeni,« se spominja Lucija.

Znajo poprijeti za vsako kmečko opravilo. FOTO: Siniša Kanižaj

Družina Čander je zgodba o sodelovanju, trudu, veri in povezanosti. Na velikonočni ponedeljek so nas spomnile, da je kmetija več kot le delo - je dom, družina in tradicija.

Prisluhnite podkastu Mladost na kmetiji.