»Vemo, kdo smo in kam gremo«
»Vemo, kdo smo in kam gremo«
»Gre navidezno samo za zunanjo spremembo, ki pa je izraz notranje preobrazbe naše družbe in naše delovne skupine,« je sinoči, v torek, 3. decembra, dejal direktor založbe Družina Tone Rode predno je škof Andrej Glavan blagoslovil prenovljene prostore knjigarne in poslovalnice turistično-romarskega urada Družine. »Zelo aktivno in plodno leto je za nami. Prenova knjižnega programa in tržnih poti, ki doživljata prodajne uspehe, razvoj našega turistično-romarskega programa, prenova naše spletne strani, prevzem odgovornosti distribucije Celovške Mohorjeve za Slovenijo, uspešna izdaja treh novih revij, križankarska revija Radovednež, mednarodna molitvena revija Magnificat, revija Praznična Družina, predstavitev naše aplikacije za e-knjige, prek katerega smo med prvimi v Sloveniji vstopili v svet rednega elektronskega izdajanja in prodaje e-knjig – to je samo nekaj izmed pomembnih mejnikov tekočega leta,« je naštel direktor Rode in pristavil, da »ničesar od načrtovanega zagotovo ne bi zmogli uresničiti brez podpore in zavzetega truda vseh sodelavcev, ki so stopili skupaj s srcem in voljo ter dokazali, česa smo zmožni kot ekipa« ter se sodelavcem zahvalil, »da kljub dodatnim naporom, kljub stalnim spremembam ostajate pripadni, zavzeti, še bolj prepričani, ker veste, da ima to, kar delamo, presežni smisel.«
"Ponosni smo na prehojeno pot," je ob blagoslovu prenovljenih prostorov na Krekovem trgu 1 dejal direktor Tone Rode (foto: Tatjana Splichal)
Po blagoslovu prostorov je škof Andrej Glavan odprl spominsko razstavo del akademske kiparke Lize Hribar ob stoti obletnici njenega rojstva. Škof Glavan je dejal, da je kiparka, ki jo je komunistična oblast po vojni onemogočila, da bi z ustvarjanjem vstopila v javni prostor, ustvarjala »z veseljem in pobožnostjo«. Nad njegovo posteljo, je povedal škof Glavan, že 40 let visi angel, delo kiparke Hribarjeve, ki ga je dobil kot dar ob novi maši.
Prenovljene prostore knjigarne in poslovalnice TRUD je blagoslovil škof Andrej Glavan (foto: Tatjana Splichal)
Odprtje razstave Lize Hribar
Kiparko Lizo Hribar je predstavil pobudnik razstave, umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar. »Lahko se sprašujemo, kako bi se razvila kiparka Liza Hribar in kam bi segla njena umetnost, če ne bi živela v času, ko ženske umetnice še niso bile enakopravne moškim kolegom, in če je ne bi povojna ideologija odrezala od razstavišč in javne zavesti? Danes se umetnostna zgodovina zanima tudi za takšna manj znana in pozabljena imena, saj nam ti umetniki in njihova dela kažejo še drugačne odtenke naše likovne kulture, ki so morda še bolj zanimivi, spontani in iskreni kot tisti z že znanih in uhojenih poti,« je dejal Doblehar.
Hribarjeva je ena tistih številnih slovenskih ustvarjalk, ki jih je povojni komunistični sistem odrezal od razstavišč in javnih predstavitev. Pred drugo svetovno vojno je bila v ljubljanskih meščanskih krogih priznana portretistka, šolala se je na Dunaju in v Parizu, po vojni pa se je zaradi političnih razlogov ukvarjala zlasti s sakralno in dekorativno malo plastiko. Z možem Zoranom je bila namreč maja 1947 obsojena na Nagodetovem procesu – njo so po nekaj mesecih zasliševanj izpustili, mož pa je bil obsojen na 18 let zapora, po šestih letih je bil pogojno izpuščen. Čeprav je bila Hribarjeva članica Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU), ji niso razstavili niti tistih del, ki jih je predložila za društvene skupinske razstave.
Po hudih preizkušnjah je Hribarjeva svoje ustvarjanje usmerila v malo plastiko in dekorativno domačo in umetno obrt, bila je pobudnica za ustanovitev mreže Dom, kjer je po usodnem letu 1947 tudi sama prodajala in s tem preživljala vso družino. Usmeritev v malo plastiko je v Hribarjevi spodbudil tudi umetni kovač Jože Bertoncelj, njegovi kroparski rojaki so ji za Marijino cerkev, imenovano Kapelca, naročili jaslice. To so velike cerkvene jaslice s številnimi figurami iz barvane žgane gline, vanje je vključila tudi kolednike in portrete resničnih oseb iz tedanje Krope. Kasneje je naredila še več unikatnih jaslic za cerkve in cerkvene ustanove: mariborska stolnica, župnijske cerkve v Kisovcu, Hočah in Trnovem v Ljubljani, kapela Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, podružnična cerkev sv. Roka v Izoli, Slovenik v Rimu. Ob cerkvenih pa je izdelala tudi več manjših družinskih jaslic. Na razstavi v galeriji Družina je razstavljen izbor večjih cerkvenih jaslic ter nekaj manjših, družinskih, Marije in angeli ter umetniški in dekorativni izdelki.
Odprtja razstave se je udeležila tudi Angelika Hribar, Lizina hči, ki je bila ganjena, da so dela njene mame prvič javno predstavljena v galeriji v Ljubljani. Tik po osamosvojitvi je sicer Liza Hribar že pripravila razstavo in sicer kar v svojem ateljeju v Prečni ulici, odprtja pa se je takrat udeležil tudi nadškof Alojzij Šuštar.
Ustvarjanje Lize Hribar je predstavil Andrej Doblehar, odprtja razstave se je udeležila tudi kiparkina hči Angelika Hribar (foto: Tatjana Splichal)
Lep dogodek v pritličju hiše na Krekovem trgu na Ta veseli dan kulture, ko se spominjamo obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, je s pesmijo polepšal Slovenski oktet. (foto: Tatjana Splichal)
Blagoslova prenovljenih prostorov na Krekovem trgu 1 in odprtja razstave se je udeležilo prek dvesto ljudi. Mnogi med njimi so kiparko Lizo Hribar (1913-1996) poznali osebno (foto: Tatjana Splichal)
Razstava bo v galeriji Družina odprta do 20. decembra, vsak delovni dan od 10. do 17. ure.
