Družba mora veri omogočiti dovolj prostora, le na ta način lahko doseže sožitje med svojimi pripadniki. Na to je opozoril nekdanji britanski premier Tony Blair, ki je minuli teden nagovoril udeležence katoliškega 'Srečanja za sožitje med narodi' v italijanskem letoviškem mestu Rimini. Blair je spregovoril množici 15.000 poslušalcev, ki so se udeležili srečanja v organizaciji gibanja 'Comunione e liberazione', z njimi pa je delil tudi svojo osebno izkušnjo spreobrnjenja iz anglikanske v katoliško vero.

Njegova žena, ki je katoličanka, mu je po njegovih besedah 'prestop' precej olajšala. Blair je povedal, da se v katoliški Cerkvi ni našel le zaradi njenega nauka, ampak tudi zaradi njene univerzalnosti. Ko se je pripravljal na prejem zakramentov, je imel občutek, da se 'vrača domov'.

Nekdanji britanski premier je v svojem predavanju večkrat navedel odlomke iz najnovejše papeževe socialne okrožnice. Kot je povedal, se resnično 'izplača' vedno znova prebirati 'Ljubezen v resnici'. Človek brez Boga ne more vedeti, kam naj gre – misel, ki je ravno v današnjem globaliziranem svetu odločilnega pomena.

Če ne želimo, da bo sodobnemu svetu vladala zgolj roka moči, moramo imeti uravnoteženo nasprotje, ki stremi k splošnemu dobremu, je poudaril ter pojasnil, da mora Cerkev, ki je vzor globalne ustanove, imeti možnost, da spregovori o težavah, ki jih prinaša globalizacija. Čeprav je vera v svetu pogosto predstavljena kot vir sporov in nesporazumov, moramo verniki sami dokazati, da je vera predana iskanju resnice in izgradnji pravičnosti. Le na ta način bomo po Blairovih besedah svetu pokazali resnično obličje Boga, ki je ljubezen in sočutje.

Vera ni oblika vraževerja, ni beg od življenja, ampak človekovo odrešenje. Glasu vere moramo vedno prisluhniti, zatrjuje Blair, saj si vera in razum medsebojno pomagata, se krepita in med seboj ne tekmujeta. Prisluhniti veri mora biti naše poslanstvo v 21. stoletju.