»Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 18-20).



Med prvo splošno avdienco v adventu se je papež Frančišek s hvaležnostjo ozrl na svoje pravkar zaključeno apostolsko potovanje v Afriko.

Prvi cilj potovanja, Kenija, predstavlja globalne izzive našega časa, je dejal papež: »Ohraniti stvarstvo z novimi modeli pravičnega, vsevključujočega in trajnostnega razvoja.« V skladu z geslom potovanja »Stojte trdno v veri. Ne bojte se.« je papež želel, kot je dejal, v deželo ponesti upanje vstalega Gospoda. To upanje so pokazali tudi študentje univerze v Garissi, ki so izgubili življenje zaradi svoje krščanske vere: »Naj bo njihova kri seme miru in bratstva za Kenijo, Afriko in ves svet.«

Obisk v Ugandi je bil v znamenju ugandskih mučencev, ki so bili pred 50 leti razglašeni za svetnike. Pod geslom »Vi boste moje priče« so bili dnevi v tej afriški deželi prežeti s strastjo in raznolikostjo pričevanj, h kakršnim nas vse kot misijonarske učence spodbuja Sveti Duh.

Zadnji cilj potovanja je bila Srednjeafriška republika. Ta dežela je trenutno na poti iz obdobja hudih oboroženih spopadov in velikega trpljenja. Da bi z Jezusovimi besedami »dosegli nasprotni breg«, torej za seboj pustili vojno, nasilje in sovraštvo ter zgradili mir, je potreben preobrat v vesti in razmišljanju tamkajšnjih ljudi.

Prav zato je Frančišek v prestolnici Bangui kot znamenje upanja za to preizkušano deželo in za celotno Afriko že predčasno odprl prva sveta vrata v svetem letu usmiljenja, ki ga sicer pričenjamo prihodnji teden. Bangui je s tem postal tudi duhovna prestolnica molitve in Božjega usmiljenja.

Papež je posebej izpostavil pomen in dobro delovanje misijonarjev, mož in žena, ki so pustili vse, da bi se posvetili dela polnemu življenju in oznanjali Jezusa.

Mlade je Frančišek pozval, naj mislijo na to, kaj želijo napraviti iz svojega življenja: »Malo jih je, otroci so v Evropi očitno postali razkošje, ob stopnjah rojstev med 0 in 1 odstotkom.« Misijonarstvo Cerkve ne pomeni prozelitizma. Na prvem mestu je pričevanje, šele nato kateheza za tiste, ki si tega želijo. Kristjan Jezusa najprej oznanjuje s svojim življenjem:

»Mislite na to, kaj želite napraviti iz svojega življenja. To je pravi trenutek, da o tem razmislite in prosite Gospoda, naj vam dopusti občutiti Njegovo voljo. Toda prosim: ne izključite možnosti, da bi postali misijonarji, da bi v druge dežele prinašali ljubezen, človečnost in vero. Ne da bi zganjali prozelitizem: ne. To počnejo tisti, ki iščejo nekaj drugega. Vero pa najprej oznanjamo s pričevanjem in šele nato z besedo. Počasi.«

Vir: www.kath.net
Foto: splet