Sveti sedež je znova izpostavil svoja prizadevanja za celostno in nepristransko spoštovanje temeljne človekove pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi, ob tem pa poudaril, da je verska svoboda »lakmusov preizkus za vse druge človekove pravice«.

Osrednji steber

»Okrutna dejanja« zadnjega stoletja so mednarodno skupnost privedla do tega, da je versko svobodo, skupaj s svobodo govora, izpostavila kot enega osrednjih stebrov arhitekture človekovih pravic, je dejal nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, ki se je v začetku tedna udeležil srečanja Sveta ZN za človekove pravice o verski svobodi.

Med drugimi razsežnostmi, ki jih je treba upoštevati pri verski svobodi, je poudaril slovenski nadškof, je tudi »svoboda na osebni, državljanski in družbeni ravni, da posameznik ni prisiljen v izvajanje kakršnih koli dejanj, ki so v nasprotju z njegovo vero ali prepričanjem«.

Verska svoboda, ki je v človeku globoko zakoreninjena, zacveti ali pa uvene skupaj z vsemi človekovimi pravicami, tako da spoštovanje svobode veroizpovedi lahko imenujemo kar »lakmusov preizkus za vse druge človekove pravice«.

Trenutne smernice

Diplomat Svetega sedeža ugotavlja, da vse pogostejši pozivi k omejevanju pravice do svobode vesti kažejo, kako nekateri politiki in celo nekatere mednarodne agencije, ki pozabljajo na naravo in poslanstvo svojega dela, še vedno občutijo nelagodje ob svobodi misli, vesti in veroizpovedi.

Nadškof Jurkovič je tudi opozoril na osupljiva poročila iz številnih delov sveta, ki govorijo o diskriminaciji, nestrpnosti, nasilju, ujetništvu in celo smrti zaradi zvestobe lastni vesti. Če posameznikom in skupnostim ni dovoljeno živeti in praznovati v skladu s svojimi najglobljimi prepričanji, je pojasnil vatikanski diplomat, se družbene vezi potrgajo, kršenje pravic pa se pogosto sprevrže v nasilno krizo.

Nadškof Jurkovič je opozoril tudi na svarila papeža Frančiška, kako je trenutna kriza večstranskega sodelovanja med drugim lahko odvisna tudi od »naraščajočega vpliva znotraj mednarodnih organizacij moči in interesnih skupin, ki vsiljujejo svoje poglede in ideje, netijo nove oblike ideološke kolonizacije, pogosto neupoštevajoč istovetnost, dostojanstvo in razumevanje ljudi«.

Vključujoča prihodnost

Diplomat Svetega sedeža je pohvalno ocenil prizadevanja nekaterih vlad, ki pomagajo preganjanim kristjanom po svetu in ustanavljajo učinkovite pravne okvirje, ki spoštujejo pravico do verske svobode. Učinkovita zaščita te pravice, skupaj s pravico do svobode govora, je dejal nadškof Jurkovič, bi pomagala zagotoviti prihodnost, ki bi vključevala vse ljudi, in bi lahko privedla do uspešne izvršitve Agende 2030.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media