»Vesti o Rohinjah so ledena gora dezinformacij«
»Vesti o Rohinjah so ledena gora dezinformacij«
V prvem javnem odzivu od izbruha nasilja Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi obsoja »dezinformacije, namenjene temu, da ustvarijo veliko problemov med različnimi skupnostmi, in s ciljem, da spodbudijo zanimanje teroristov«. Izjava je bila podana po pozivu turškega predsednika Erdogana in Združenih narodov, naj ustavi nasilje v državi, potem ko je v spopadih v zvezni državi Rakhine umrlo najmanj 400 ljudi, okoli 125.000 Rohinj je poiskalo zatočišče v Bangladešu, več kot 25.000 nemuslimanskih prebivalcev pa je bilo evakuiranih z državno pomočjo.

Suu Kyijeva je v izjavi zapisala, da ogorčenje mednarodne skupnosti zaradi odnosa Mjanmara do Rohinj, muslimanske manjšine, podžiga »velikanska ledena gora dezinformacij«. Kriza v zvezni državi Rakhine se je začela konec letošnjega avgusta, ko so pripadniki Osvobodilne vojske Rohinj napadli na ducate policijskih postaj in vojaških oporišč.
Mjanmarska vlada trdi, da so njene varnostne sile vpletene v zakonito kampanjo proti »Bengalskim teroristom«, odgovornim za vrsto napadov na policijo in vojsko od lanskega oktobra. Krajevne oblasti in narodnostne skupine obtožujejo pripadnike Osvobodilne vojske Rohinj, da namerno zažigajo domove ter pobijajo budistično in hindujsko civilno prebivalstvo.
Turški predsednik Erdogan je dogajanje v Mjanmarju obsodil kot genocid, Suu Kyijeva pa se je kritično odzvala na zdaj že izbrisani prispevek namestnika turškega premierja Mehmeta Simseka na družbenem omrežju Twitter, kjer je objavil vrsto grozljivih fotografij človeških trupel, zmotno označenih kot pobitih Rohinj. Suu Kyijeva je stopila v bran svoji vladi, češ da njena administracija »brani vse ljudi v zvezni državi Rakhine«.
Mediji navajajo njene besede: »Zelo dobro se zavedamo, bolje kot večina, kaj pomeni kratenje človekovih pravic in demokratične zaščite.« Zato »si prizadevamo, da imajo vsi ljudje v naši državi zagotovljeno zaščito svojih pravic in tudi pravico do ne le politične, ampak tudi družbene in človekoljubne zaščite«.
V zadnjih dneh je bila Nobelova nagrajenka za mir tarča številnih ostrih kritik s strani mednarodne skupnosti in islamskih držav zaradi molka ob naraščajoči človekoljubni krizi v Mjanmarju.
Vir: www.asianews.it
Foto: splet



