Dragi mladi prijatelji,

Ko vas gledam tukaj zbrane, se spomnim na zgodbo o svetem Frančišku Asiškem. Pred križem je slišal Jezusov glas, ki mu je naročal: »Frančišek, pojdi in popravi mojo hišo.« Mladi Frančišek se je na Gospodov klic, da naj popravi njegovo hišo, odzval s pripravljenostjo in velikodušnostjo. Ampak, katero hišo? Postopoma je Frančišek spoznaval, da ne gre za popravilo zgradbe iz kamenja, ampak da mora tudi sam prispevati k življenju Cerkve; se dati na razpolago Cerkvi, jo imeti rad in si prizadevati, da bo v njej vedno bolj sijala podoba Kristusa.

Tudi danes, tako kot vedno, Gospod vas mlade potrebuje za svojo Cerkev. Tudi danes vabi vsakega izmed vas, da mu sledite v njegovi Cerkvi in ste misijonarji. Kako? Na kakšen način? Mislim, da se nekaj lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo v teh dneh, ko smo zaradi slabega vremena morali vigilijo s Campus Fidei v Guaratibi prestaviti na Copacabano. Mar nam ne želi Gospod povedati, da resnično polje vere, resnični Campus Fidei, ni kraj v geografskem pomenu besede, ampak da smo to mi. Da! Vsak od nas, vsak od vas. Biti učenec misijonar pomeni prepoznati, da smo polje vere v Boga! Zato sem, na podlagi prispodobe polja vere, Campus Fidei, izbral tri podobe, ki nam lahko pomagajo bolje razumeti, kaj pomeni biti učenec in misijonar. Prva: polje je kraj, kjer se seje; druga: polje je športno igrišče; in tretja: polje je gradbišče.

1. Polje je kraj, kjer se seje. Vsi poznamo priliko, v kateri Jezus govori o sejalcu, ki je šel sejat na polje. Nekaj semen je padlo na pot, nekaj na kamnita tla, nekaj med trnje, in ni moglo rasti. Druga semena so padla na dobro zemljo in bogato obrodila (prim. Mt 13,1-9). Jezus sam razloži pomen te prilike: seme je božja beseda, posejana v naša srca (prim. Mt 13,18-23). Dragi mladi, ko sprejmemo božjo besedo, se spremenimo v polje vere. Prosim vas, dovolite Kristusu in njegovi besedi, da vstopita v vaše življenje, vzkalita in rasteta.

Jezus nam pove, da seme, ki je padlo na pot, oz. na kamnita tla, oz. med trnje, ni obrodilo. Kakšna podlaga smo mi? Kakšna tla želimo biti? Morda smo včasih kot pot: slišimo božjo besedo, ampak ta ne spremeni ničesar v naših življenjih, ker smo otopeli zaradi mnogih površnih klicev, ki tekmujejo za našo pozornost; ali pa smo kot kamena tla: Jezusa sprejmemo z navdušenjem, potem pa omahnemo in, ko se soočamo s težavami, nimamo poguma, da bi plavali proti toku; ali pa smo kot trnje: negativizem, negativni občutki zadušijo božjo besedo v nas (prim. Mt 13,18-22). Ampak danes sem prepričan, da seme pada v dobro zemljo, da želite biti dobra zemlja, in ne na pol kristjani, ne »poškrobljeni« in površni, ampak resnični. Prepričan sem, da nočete, da vas opehari lažna svoboda, na katero se vedno znova sklicujejo modne kaprice. Vem, da ciljate visoko, na dolgoročne odločitve, ki bodo vaše življenje osmislile. Jezus vam omogoča, da to storite: on je »pot, resnica in življenje« (Jn 14, 6). Zaupajmo mu! Dopustimo mu, da nas vodi!

2. Polje je športno igrišče. Jezus nas vabi, da mu sledimo vse življenje, vabi nas, naj bomo njegovi učenci in da »igramo v njegovi ekipi«. Mislim, da vas ima večina rada šport! Tako tukaj v Braziliji, kot v drugih državah je nogomet nacionalna strast. Kaj naredijo igralci, ko jih povabijo v ekipo? Trenirati morajo in to zelo veliko! Tako je tudi v našem življenju Gospodovih učencev. Sveti Pavel pravi: »Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega.« (1 Kor 9,25). Jezus nam ponuja nekaj večjega od Svetovnega prvenstva! Ponuja nam možnost izpolnjenega in rodovitnega življenja; prav tako nam ponuja prihodnost skupaj z njim, ki ne bo imela meja, večno življenje. Ampak prosi nas, da treniramo, da se »spravimo v dobro formo«, da se bomo pogumno soočili z vsako življenjsko situacijo in pri tem pričevali svojo vero. Kako pridemo v dobro formo? Ko se pogovarjamo z njim: z molitvijo, ki je naš vsakodnevni pogovor z Bogom, ki nas vedno posluša. Z zakramenti, s pomočjo katerih v nas raste njegovo življenje in nas združujejo s Kristusom. Tako, da ljubimo drug drugega, se naučimo poslušati, razumeti, odpuščati, da sprejemamo, da pomagamo drugim, vsakemu, brez izključevanja in preganjanja. Dragi mladi, bodite pravi »Kristusovi atleti«!

3. Polje je gradbišče. Ko je naše srce dobra zemlja, ki sprejme božjo besedo, ko smo 'garali kot črna živina', da bi živeli kot kristjani, doživimo nekaj izrednega: nikoli nismo sami, smo del družine bratov in sester, ki skupaj potujejo po isti poti: smo del Cerkve; ali bolje, postajamo graditelji Cerkve in protagonisti zgodovine. Sveti Peter nam pravi, da smo živi kamni, ki sestavljajo duhovno zgradbo (prim. 1 Pet 2,5). Ko pogledamo ta oder, vidimo, da ima obliko cerkve, zgrajene iz kamnov in opek. V Jezusovi Cerkvi smo mi živi kamni. Jezus nas vabi, da zgradimo njegovo Cerkev, in ne kot kapelico, ki bi sprejela le manjšo skupinico ljudi. Vabi nas, da zgradimo njegovo živo Cerkev, tako veliko, da bo sprejela vse človeštvo, da bo lahko dom vsakomur! Meni, tebi, vsakemu od nas pravi: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.« Nocoj mu odgovorimo: Da, tudi jaz želim biti živi kamen; skupaj želimo zgraditi Jezusovo Cerkev! Recimo vsi skupaj: Želim iti in biti graditelj Kristusove Cerkve!

V svojih mladih srcih nosite željo, da bi zgradili boljši svet. Pozorno sem sledil novicam o mnogih mladih, ki so po vsem svetu, tudi tukaj v Braziliji, šli na ulice, da bi izrazili svojo željo po pravičnejši in bolj bratski družbi. To so mladi, ki želijo biti protagonisti sprememb. Spodbujam vas, da na urejen, miren in odgovoren način, spodbujeni z evangeljskimi vrednotami, še naprej premagujete apatijo in ponudite krščanski odgovor na družbene in politične nemire v svojih državah. Ampak vprašanje ostaja: Kje bomo začeli? Kateri so kriteriji za graditev pravičnejše družbe? Ko so mati Terezo so nekoč vprašali, kaj bi se moralo spremeniti v Cerkvi, je odgovorila: »ti in jaz!«

Dragi prijatelji, ne pozabite: vi ste polje vere! Ste Kristusovi atleti! Ste graditelji lepše Cerkve in boljšega sveta. Dvignimo pogled k Materi božji. Marija nam pomaga slediti Jezusu, s svojim »da« Bogu nam daje zgled: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Pridružimo se vsi skupaj Mariji in recimo Bogu: zgodi se mi po tvoji besedi. Amen!









Prevod: Ana Tulipan

http://www.drustvo-skam.si/sdm/

http://www.rio2013.com