Pred prihodom sva pričakovala določene podobnosti s preostalimi deželami južne in jugovzhodne Azije, a sva bila presenečena. Dobila sva občutek, da so tu razlike med bogatimi in revnimi veliko manjše in da drugače kot v nekaterih drugih državah revščine in brezdomstva praktično ne opaziš. Dežela je varna in urejena ter se hitro razvija po vzoru Kitajske, s katero je bila skozi zgodovino tesno povezana.

Nekoč dve deželi

Po pristanku v Hošiminhu, ki je še vedno znan pod svojim nekdanjim imenom Sajgon, smo prek aplikacije Grab, azijske različice Uberja, naročili taksi. Med vožnjo sem voznika vprašal, ali se peljemo v kitajskem električnem avtomobilu, a mi je ponosno odgovoril, je to Vinfast, vietnamska avtomobilska znamka. Med kasnejšim potovanjem smo jih precej redno srečevali.

Hošiminh je s približno 14 milijoni prebivalcev največje mesto v državi in njeno finančno središče.

Hošiminh je s približno 14 milijoni prebivalcev največje mesto v državi in njeno finančno središče. V času nadvlade Francije, ki se je začela leta 1883 in končala z vietnamsko zmago leta 1954, je bilo mesto prestolnica Francoske Indokine. Francoska kolonialna arhitektura mu je dala pomemben pečat. »Notredamska« cerkev, centralna pošta, opera in centralna banka Indokine so samo nekateri primeri lepih kolonialnih zgradb. Lokalni vodič nam je kot zanimivost povedal, da jih je bila večina zgrajena s prihodki od trgovine z opijem.

Med dvajsetletno vietnamsko vojno, ki se je začela leta 1955, je bil Sajgon tudi prestolnica Južnega Vietnama, ki so ga v boju proti komunističnemu Severnemu Vietnamu podpirale ZDA. Po zmagi severa, ki mu je pomoč nudila tedanja Sovjetska zveza, je leta 1975 prav iz Sajgona odletel še zadnji ameriški helikopter z marinci. V moderni azijski metropoli na vojno zdaj spominjajo samo občasne parole komunistične partije in muzeji vietnamske vojne; posebej omembe vreden je muzej Remnant.

Vietnam je eden od večjih izvoznikov kave, ki je izredno priljubljena tudi med domačim prebivalstvom. Naj gre za preproste ulične ali hipstersko urejene kavarne ali pa za lokalno verigo kavarn Highlands Coffee, Vietnamci uživajo ob tradicionalni močni kavi, pripravljeni na posebnem filtru. Kavarne so tako priljubljene, da so v Hošiminhu več stanovanjskih blokov celo spremenili v kavarniške bloke.

Budistična pagoda Quan Am spada med osrednje znamenitosti kitajske četrti Cholon v Hošiminhu. FOTO: Oto Skale

Malo drugačno, bolj tradicionalno podobo mesta lahko obiskovalec doživi v največji kitajski četrti v državi, v Cholenu. Ta je znana po živahnih tržnicah, tradicionalnih kitajskih templjih in ozkih ulicah, obdanih s starimi trgovskimi hišami. Poseben vtis je name napravil tempelj Thien Hau, ki so ga v začetku 19. stoletja zgradili kitajski kantonski priseljenci.

Po sledeh tajfuna

Ko smo načrtovali svojo pot z juga proti severu Vietnama, smo želeli vključiti vsaj eno destinacijo, ki običajno ni na seznamu želja vsakega turista, ki obišče državo. Naš izbor, obalno mesto Quy Nhon, sicer postaja priljubljeno letovišče za lokalne turiste, vendar z nekaj večjimi hoteli in bari na plaži ne more konkurirati priljubljenim letoviščem, ki privabljajo številne tujce, tako da se je vsaj za zdaj še izognil množičnemu turizmu.

Po dolgi nočni vožnji z avtobusom smo prispeli v mesto, ki je bilo le nekaj dni pred našim prihodom središče tajfuna. Ta je sicer opustošil del osrednjega Vietnama. Lastnik apartmaja se nam je vljudno opravičil, da je mesto malo v neredu in da potekajo obnovitvena dela. Med jutranjim sprehodom smo lahko opazili, da je neurje tako rekoč zradiralo vse, kar je bilo v neposredni bližini plaže. Ko sva z ženo na spletu iskala restavracijo, kamor bi lahko šli na večerjo, sva morala najprej ugotoviti, ali ni morda blizu plaže. A tudi tako ni šlo vse po načrtih. Ko je taksist v aplikaciji opazil, kam smo namenjeni, nas je opozoril, da moramo po drugi poti, saj je bila izbrana restavracija z morsko hrano še vedno preblizu morja.

Med jutranjim sprehodom smo lahko opazili, da je tajfun tako rekoč zradiral vse, kar je bilo v neposredni bližini plaže.

Glede na to, da smo ob plaži lahko le opazovali gasilce in prostovoljce pri pospravljanju nereda, ki ga je povzročil tajfun, smo se odpravili na oglede hindujskih templjev. Ti ležijo nekaj kilometrov iz središča mesta. Dva impresivna templja, ki s svojimi kipi močno spominjata na Angkor Vat v Kambodži, sta bila zgrajena v 11. stoletju, v času kraljestva Čami.

Japonski pečat

Bolj avtentična, čeprav tudi zelo turistična destinacija v neposredni bližini trimilijonskega Da Nanga, je Hoj An. To zgodovinsko pristanišče je zagotovo najslikovitejše mesto, kar smo jih obiskali med popotovanjem po Vietnamu. Po drugi strani je Da Nang znan predvsem kot letovišče s številnimi hoteli, moderno arhitekturo in kilometri urejenih peščenih plaž, ki so zaradi visokih valov bolj kot za kopanje primerne za deskarje. Hoj An je bil od 15. do 19. stoletja pomembno pristanišče, v katero so prijahali trgovci z vseh koncev sveta, predvsem kitajski in japonski. Veliko se jih je tu za stalno naselilo, kar se odraža predvsem v arhitekturi, kjer se prelivajo tradicionalni vietnamski, kitajski in japonski vplivi. Od leta 1999 je Hoj An na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine. Glavni simbol turizma v mestu je japonski pokriti most, ki ga je postavila japonska mestna skupnost v 18. stoletju. Mesto je še dandanes znano po obrtnikih, tako je na primer mogoče videti veliko krojačev in trgovcev z usnjem.

Sončni zahod v mestu Danang s pogledom na Zmajski most, eno od njegovih glavnih znamenitosti. FOTO: Oto Skale

Imeli smo srečo, da med našim obiskom Hoj An ni bil poplavljen. Poplave ga namreč prizadenejo precej pogosto, lani novembra je bil na primer poplavljen kar dvakrat, vendar pa za osrednji Vietnam to ni nič nenavadnega. A tudi take nevšečnosti turizma, ki je za vietnamsko gospodarstvo izjemno pomemben, ne zaustavijo povsem. Tako so denimo nekateri iznajdljivi posamezniki svoje avtomobile zamenjali za čolne in začeli tržiti Hoj An kot vietnamsko različico Benetk.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje (3/2026). Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.