Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi mag. Andreja Valič, je ob 10. decembru, dnevu človekovih pravic, v izjavi za javnost poudaril, da »sodi prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka med najbolj plemenita prizadevanja človeštva. Iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško zgodovino. Nujno je potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo pravnega reda«.

Generalna skupščina Združenih narodov je zato leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic in imenovala 10. december za SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC. Omenjena deklaracija si prizadeva, da bi vsi razvijali spoštovanje dostojanstva človeka ter zagotovili vsesplošno priznanje njegovih pravic in svoboščin.

Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah, ugotavljajo v Študijskem centru za narodno spravo in pri tem opozarjajo na domače razmere: »Slovenska polpretekla zgodovina je zaznamovana s totalitarnim sistemom, v katerem so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Naloga naše generacije je, da poskuša z vsemi sredstvi pravne države popravljati storjene krivice iz preteklosti. Pri tem na žalost še nismo uspešni, saj celo tistih, ki so bili barbarsko pobiti leta 1945, ne zmoremo dostojno pokopati. Tako se travme in krivice po nepotrebnem prenašajo na njihove svojce in mlajše generacije.«

V luči teh spoznanj si je po prepričanju sodelavcev študijskega centra pomembno prizadevati za zgodovinsko resnico tudi v primerih, ko govorimo o popravi povzročenih krivic. Tako je nesprejemljivo, »da še naprej ostaja ogromno nepojasnjenega v zvezi z množično in prisilno britansko repatriacijo dvanajst tisoč neoboroženih Slovenk in Slovencev maja 1945 iz taborišča Vetrinj v Slovenijo, kjer so jih kasneje oblasti na grozovit način pobile«.

Prav to temno zgodovinsko poglavje želi osvetliti predlog za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki bi zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno poročilo o tem vprašanju. Pobuda je bila, kot smo poročali tudi v Družini, javnosti predstavljena konec oktobra 2010 ob spravni slovesnosti v Great Missendenu v Veliki Britaniji. Takrat je študijski center začeli zbirati podpise v podporo tej pobudi. Akcija je, kot sporočajo s centra, naletela na lep odziv. Podpisi – doslej jih je zbranih okoli 700 - prihajajo z vsega sveta. Z zbiranjem bodo v študijskem centru nadaljevali tudi v prihodnjem letu in nato pobudo naslovili na britansko in slovensko politično vodstvo z namenom, da se takšna komisija oblikuje.

K podpori vabijo najširšo javno. Pobudo je mogoče podpisati preko spletnega naslova http://www.scnr.si/predlog-za-ustanovitev-britansko-slovenske-zgodovinske-komisije/, prek elektronske pošte na naslov info@scnr.si ali pa v pisni obliki, na naslov Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, 1000 Ljubljana, s pripisom, da se strinjate s pobudo o ustanovitvi britansko - slovenske zgodovinske komisije.

»Drage državljanke in državljani, skušajmo se aktivno vključiti v spominjanje svetovnega dneva človekovih pravic. Le tako lahko dosežemo premike tudi v vsakdanjem življenju,« je sklepna misel izjave Študijskega centra za narodno spravo ob svetovnem dnevu človekovih pravic.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo, mag. Andreja Valič