Novi vodja Latinskega patriarhata v Jeruzalemu, apostolski upravitelj Pierbattista Pizzaballa, je pozval k miru v Sveti deželi. »Prosim za mir, ki bo izraz trdne volje po dialogu in medsebojnega poslušanja«, je p. Pizzaballa dejal po navedbah italijanskega časnika Avvenire. Frančiškan je minulo soboto v svoji domači škofiji Bergamo prejel škofovsko posvečenje. Kot je dejal v nagovoru, po njegovem mnenju rešitev bližnjevzhodne krize ni možna »z zatiranjem razlik«.



Tudi sporazumi »o nenapadanju« sami po sebi ne zadoščajo, je prepričan p. Pizzaballa. Nujno potrebno je, da »vse ljudi na teh območjih in v vsej vesoljni Cerkvi prevzame jeruzalemski mir«, za kar si bo močno prizadeval tudi sam. Ne prosi namreč le za mir v Jeruzalemu, temveč za »jeruzalemski mir«, ki ga lahko najdemo v hipu, če se le spomnimo Jezusove zadnje večerje.

Biti škof v Jeruzalemu in v imenu papeža skrbeti za tamkajšnjo Cerkev in rimsko-katoliške kristjane v Sveti deželi je brez dvoma »zahtevna naloga«, je dejal prefekt vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri, ki se je udeležil škofovskega posvečenja frančiškanskega patra. To nalogo pa se lahko izpolnjuje »z veseljem in vedro odločnostjo«, če je »zasidrana v Božji besedi in ne v človeških projektih«, je prepričan kardinal Sandri.

Med slovesnim bogoslužjem so somaševali upokojeni jeruzalemski patriarh Fouad Twal, škof iz Bergama Francesco Beschi ter še okoli 30 škofov in nadškofov, med katerimi so bili apostolski nunciji iz Izraela, Palestine, Jordanije, Libanona, Singapurja, Kanade in s Kube. V Bergamo je pripotovalo tudi nekaj ekumenskih delegacij in številni frančiškani.

51-letni frančiškan p. Pizzaballa je od maja 2004 do letošnjega maja opravljal delo kustosa v Sveti deželi. Konec junija ga je papež Frančišek imenoval za naslednika upokojenega Twala, vendar ne z naslovom patriarha. Kot upravitelj ima nalogo, da v prehodnem času vodi upravne posle ter rešuje odprta vprašanja in probleme. Po neuradnih navedbah iz Jeruzalema naj bi to zaenkrat počel naslednje dve leti. Škofijsko posvečenje ni bilo podeljeno v Jeruzalemu, ker naj bi se izognili vtisu, da je bil umeščen novi patriarh.

Latinski patriarhat v Jeruzalemu oskrbuje okoli 60 do 70 tisoč rimsko-katoliških kristjanov v Sveti deželi. Njegove pristojnosti segajo preko izraelskega ozemlja, Jordanije, Cipra in Palestinskih območij. Korenine patriarhata segajo v obdobje križarjev, ki so sami sebe imenovali »Latinci«, vendar je bil patriarhat ukinjen s padcem mesta Akkos leta 1291. Papež Pij IX. je leta 1847 patriarhat znova obudil.

Vir: Kathpress
Foto: splet