Mohorjeva družba iz Celovca je izdala kulturnozgodovinski turistični vodnik Popotnik po Rožu in knjigo Marije Jurić Pahor Memorija vojne.

V kulturnozgodovinskem turističnem vodniku Popotnik po Rožu je znana avtorica južnokoroških vodnikov Tatjana Gregoritsch obdelala svoj v nemškem jeziku izdani vodnik Rosentalwanderungen in ga prikrojila slovenskemu obiskovalcu Roža.

Vodnik prikazuje eno od dvojezičnih dolin avstrijske Koroške med občinama Galicija na zahodu in Bekštanj na vzhodu. Ponuja splošno zanimive informacije o Rožu z opisom in prikazom pomembnih in privlačnih krajev in točk. Težiščno se posveča slovenski plati doline z dogodki in osebnostmi, ki so jo zaznamovale in jo še zaznamujejo, najsi v kulturi, politiki, športu, znanosti gospodarstvu in še drugod.

Avtorica je kot vneta popotnica vključila tudi nekaj lažjih pešpoti, na katerih se lahko od blizu seznanimo z naravnimi lepotami. Postregla je tudi s posebnimi informacijami o posameznih občinah, zgodovini, arheologiji in botaniki. Številne fotografije zaokrožajo sliko o čudoviti dolini. Vključen je tudi dvojezičen zemljevid doline.

Pred tem je založba izdala tudi vodnik Popotnik po Zilji.

Soška fronta v spominski literaturi vojakov in civilistov

V knjigi Memorija vojne se Marija Jurić Pahor ukvarja z vprašanjem, kako se je uničevalna moč prve svetovne vojne vpisovala v spomin vojakov in civilistov na primeru ene najhujših front, ki je potekala med Avstro-Ogrsko ter Italijo ob Soči.

Spomin s pomočjo teorij travme (tudi rojstne travme) in koncepta utelešene kognicije, ki poudarja tesno povezanost telesnih in psihičnih procesov, je predstavila kot kompleksen pojav, v katerem se odraža tudi vsakokratna zgodovinska izkušnja.

Raziskava temelji na obsežni, zvrstno in žanrsko raznoliki »spominski literaturi«, nastali pretežno med letoma 1914 in 1925.

Od prvih slutenj vojne groze prek mobilizacijske evforije do zanikanja spomina na vojno

Avtorica je inovativno in slikovito ponazorila spomin vojne, segajoč od prvih slutenj vojne groze pod vtisom balkanskih vojn prek mobilizacijske evforije (zlasti v slovenskih mestih, a tudi v Trstu in Celovcu) in zaznave obče človeške izpostavljenosti pa vse tja do pobega iz vojaškega vsakdana v sublimne, sanjske, a tudi apokaliptične podobe, ki so bile žive še dolgo po vojni.

Prikazala je tudi, da so nacionalni ideologi treh novih držav (Italije, Avstrije, Kraljevine SHS) ob vzpostavljanju novih državnih meja po letu 1918 razvili paleto diskurzov, ritualov in simbolov, ki so zanikali spomin vojne, zlasti v njenih travmatičnih razsežnostih.

Preoblikovali so jo v sredstvo nagovarjanja ljudi v »pravilno« nacionalno istovetenje, kar je avtorica ponazorila na primerih koroške plebiscitne propagande in vznika fašizma ter antifašizma.

Mohorjeva Celovec, Jurič Pahor.pdfMohorjeva Celovec, Popotnik Rož.pdf