Potnika, ki se iz Slovenije in Avstrije bliža Kanalski dolini do Žabnic, z južne strani pozdravijo Svete Višarje, ki se svetlikajo kakor bel golobček na Višarskem vrhu. Upravičeno moremo reči, da gre za pravi biser naravne lepote. S tega kraja je v lepem vremenu čudovit razgled na vse strani: jutranji zarji nad Mangrtom in Jalovcem sledi žareča sončna obla, ki se brez naglice dvigne in prozorne meglice spremeni v pisane mavrice.

Dolina se v poletnem in jesenskem času pogosto prebudi odeta v meglo, ki se po Kanalski dolini preliva kot morje v Ziljsko in Savsko dolino. Nad Trbižem pa kuka iz megle politična tromeja, ki nas opozarja, da živijo tod štirje narodi: na vzhodu Slovenci, na severozahodu Nemci, na jugu Furlani in Italijani. Nad vsemi pa kraljuje višarska Marija, ki jo z vso pravico imenujemo Kraljica Evrope.

Prvi del knjižice je ponatis knjige Svete Višarje, kratek vodnik izpod peresa Jožka Kraglja, ki je leta 1996 izšel v zbirki Sakralni spomeniki Primorske. Besedilo je uredil in dopolnil Peter Lah. Drugi del, ki vsebuje predstavitev svetišča in meditacije ob slikah Toneta Kralja, je izpod peresa patra Petra Laha.

Vodnik bo pripomogel, da bodo romarji spoznali zgodovinsko in umetniško vrednost svetišča na gori ter razumeli, zakaj jih upravičeno imenujemo Svete Višarje.

Svetišče v osrčju gora

»Marijino svetišče na svetih Višarjah sodi, z duhovnega vidika, med lepša odkritja mojega škofovskega službovanja v videmski škofiji,« je v spremni besedi zapisal videmski škof Andrea Bruno Mazzocato. »V preteklih letih sem spremljal naraščajoče število romarjev, ki se – bodisi po starodavnih romarskih poteh, bodisi z žičnico, nekateri posamič in drugi v skupini – vzpenjajo proti svetišču v premišljevnaju in molitvi k Devici Mariji.

Ko prispejo na cilj, morejo iti k eni od pogostnih maš, ki so vedno lepo pripravljene. Lahko se spravijo z Bogom v zakramentu svete spovedi pri enem od duhovnikov, ki govorijo italijansko, nemško in slovensko.«

Zgodovinska in umetniška vrednost svetišča

»Duhovniki, ki jim je bila v teh letih zaupana pastoralna uprava svetišča, zaslužijo veliko priznanje. V posebnem spominu imam žabniškega župnika Dionizija Mateuciga, ki je z velikim žarom skrbel za duhovno oskrbo v svetišču. V vlogi koordinatorja ga je nasledil p. Peter Lah, ki mu gre pohvala za njegovo prizadevanje, da Svete Višarje ostanejo oaza duhovnosti.

V tej luči gre razumeti tudi pričujoči vodnik, ki je dopolnjeni ponatis istoimenskega dela Jožka Kraglja in je obogaten s prispevki p. Petra Laha. Vodnik bo pripomogel, da bodo romarji spoznali zgodovinsko in umetniško vrednost svetišča na gori in razumeli, zakaj jih upravičeno imenujemo Svete Višarje.

Devica Marija naj z višav tega svetišča 'treh narodov' še naprej varuje Evropo in prosi pri Bogu, da bodo latinski, slovanski in germanski rodovi iz skupnih krščanskih korenin zgradili pristno skupnost, ki si bo prizadevala za solidarnost in mir.«