Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

»As vohunov«, ki je tlakoval pot Jamesu Bondu

Za vas piše:
Blaž Lesnik
Objava: 20. 10. 2025 / 15:30
Oznake: Radovednež
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 20.10.2025 / 22:30
Ustavi predvajanje Nalaganje
»As vohunov«, ki je tlakoval pot Jamesu Bondu
Radovednež
Tudi sto let po smrti Sidney Reillyja ostajajo glavna vprašanja o njegovi resnični identiteti neodgovorjena. VIR: Wikipedia

»As vohunov«, ki je tlakoval pot Jamesu Bondu

Potem ko so 5. novembra 1925 zvečer zapornika št. 73 iz njegove celice zloglasnega moskovskega zapora Lubjanka odpeljali v bližnji gozd, so mu dovolili, da se sprehodi. Kazalo je, da se bo procedura odvila tako kot poprej, saj so zaslišanje in mučenja trajala že več tednov. A tokrat je bilo drugače. Po nekaj korakih je častnik sovjetske tajne policije potegnil pištolo in ga ustrelil v hrbet.

Mojster med vohuni, briljanten prevarant, šarmer, ljubimec in morilec Sidney Reilly je bil mrtev. Ukaz za hladnokrven umor naj bi prišel neposredno od samega Stalina. A vendar so v letih po njegovi smrti in celo po drugi svetovni vojni prihajala poročila o tem, da so ga videli živega na različnih koncih Evrope. Tako je tudi smrt »asa vohunov«, ki je s svojimi spletkami navdihnil britanskega pisatelja Iana Fleminga pri ustvarjanju ikoničnega lika Jamesa Bonda, ostala zavita v meglo negotovosti. 

Ukaz za hladnokrven umor mojstra med vohuni naj bi prišel neposredno od samega Stalina.

Kdo je bil Sidney Reilly in kaj ga je gnalo v tajne vohunske operacije? Tudi sto let po smrti ostajajo glavna vprašanja o njegovi resnični identiteti, kraju rojstva in dejstvih v zvezi z izginotjem in smrtjo neodgovorjena. Natančen datum rojstva in celo njegovo pravo ime sta vprašljiva. Večina najbolj zanesljivih virov navaja 24. marec 1874, kraj rojstva pa Odesa v takratnem Ruskem cesarstvu oziroma današnji Ukrajini. Drugi viri pravijo, da se je rodil leta 1873. Tudi možnih rojstnih imen je več: Georgi, Sigmund, Shlomo ... Ob smrti očeta je izvedel za družinsko skrivnost, da je namreč potomec ljubezenske afere med njegovo materjo in judovskim zdravnikom po priimku Rosenblum. To mladostno spoznanje je pustilo močan pečat v kasnejšem življenju, ki je bilo polno negotovosti in zmede glede njegove identitete.

Kako je Sigmund Rosenblum postal Sidney Reilly?

Kot mlad univerzitetni študent naj bi se Reilly vključil v zgodnjo marksistično skupino Prijatelji razsvetljenstva, kjer je deloval kot kurir. Carska policija ga je aretirala in ga vrgla v zapor. Ko so ga izpustili, je izvedel za smrt matere in skrivnost o pravem očetu. Očitno osramočen zaradi svojega judovskega porekla, je s prevaro uprizoril smrt z utopitvijo. Nato se je skril na krov ladje, ki je plula v Brazilijo, kjer je dobil delo kuharja na plantaži. Med napadom lokalnega plemena naj bi rešil življenje britanskemu oficirju, kar mu je odprlo vrata v kroge britanskih intelektualcev. Dobil je denarno nagrado in britanski potni list ter hitro pokazal svoje sposobnosti. Reilly je govoril sedem jezikov, nastopal je karizmatično, premeteno in brezkompromisno. 

Rešil je življenje britanskemu oficirju, kar mu je odprlo vrata v kroge britanskih intelektualcev.

Leta 1895 se je preselil v London, kjer je začel poslovati kot svetovalni kemik – v resnici naj bi posredoval pri prodaji patentiranega »čudežnega zdravila«. Ko se je poročil z Margaret Thomas, ki je podedovala nekaj bogastva od pokojnega moža (domneva se, da sta bila Reilly in Margaret vpletena v umor, Reilly pa naj bi sum izbrisal tako, da se je izdajal za zdravnika, ki je podpisal mrliški list), si je Sigmund Rosenblum spremenil ime in prevzel Margaretin dekliški irski priimek Reilly. Tako je postal Sidney George Reilly.

Ko vohunjenje postane posel

Ker posel z zdravili ni prinašal dovolj želenega denarja, je Reilly začel delati kot informator za posebno enoto Scotland Yarda. Dohodek je dopolnjeval z vohunjenjem za radikalci in revolucionarji med rusko izseljensko skupnostjo. Časovnica njegovega življenja in dejavnosti postane v naslednjih nekaj letih precej razdrobljena in pestra. Med bursko vojno naj bi bil na Nizozemskem, kjer je pod krinko ruskega trgovca z orožjem poročal Londonu o nizozemskih pošiljkah orožja v Južno Afriko. Nato je odpotoval v Port Arthur v Mandžuriji, preoblečen v prodajalca lesa, da bi vohunil za novo rusko pomorsko bazo. Očitno je informacije o bazi prodal Japoncem in jih posredoval britanski obveščevalni službi. 

Časovnica njegovega življenja in dejavnosti postane v naslednjih nekaj letih precej razdrobljena in pestra.

Svojim vohunskim poslom se je povsem posvetil in jih vodil z dobičkom. Vpletenost v afero d'Arcy mu je prinesla slavo največjega vohuna vseh časov. Na pobudo britanskega pomorskega lorda so Reillyja poslali na Bližnji vzhod, da bi preveril poročila o velikih naftnih virih v Perziji. Kraljeva mornarica je namreč razmišljala o posodobitvi flote s prehodom s premoga na nafto. Ugotovil je, da je koncesijo za črpanje dobil Avstralec William d'Arcy, ki pa je za naftna polja in vrtine potreboval precejšnja finančna sredstva. Ta je iskal v dogovorih s Francijo in Rothschildi. Takrat se je pojavil Reilly, preoblečen v duhovnika, ki zbira donacije v dobrodelne namene. Pritihotapil se je na jahto Rothschildov, kjer so potekala pogajanja, izkoristil ugoden trenutek in prepričal Avstralca, da lahko boljši dogovor sklene z britansko vlado. Maja 1905 je bil tako sklenjen sporazum, s katerim je britanska vlada pridobila precejšnji delež v družbi British Petroleum.

Drzno življenje in ruska zanka

Po vohunskih uspehih v Nemčiji (v tovarni orožja se je zaposlil kot varilec v nočni izmeni, kjer je za britansko vojaško industrijo prišel do dragocenih načrtov najnovejšega nemškega orožja), Rusiji in na Japonskem, kjer je kot bančni agent kupoval japonske zaloge za rusko vojsko, se je leta 1914 z novo ženo (Margareta je bila prva od nepreverljivega števila žena in ljubic, imel naj bi namreč tri ali štiri žene in vsaj šest ljubic) preselil v New York. 

Margareta je bila prva od nepreverljivega števila žena in ljubic, imel naj bi namreč tri ali štiri žene in vsaj šest ljubic.

Z začetkom prve svetovne vojne so postale njegove storitve zelo iskane. Ena najbolj neverjetnih operacij je bila, ko se je preoblekel v nemškega častnika v štabu bavarskega princa Ruperta in sodeloval na sestanku načelnikov nemškega vrhovnega poveljstva s samim nemškim cesarjem Viljemom II. Leta 1918 je bil vpleten v britansko podporo zaroti proti Leninu s podkupovanjem latvijskih oboroženih sil. Ker se drzni načrti v velikem stilu niso izšli, je moral Reilly pobegniti iz Rusije, preoblečen v nemškega oficirja. Kljub temu da je bil obsojen na smrt, se je leta 1925 vrnil v Sovjetsko zvezo. Pod pretvezo sestanka z antikomunističnimi uporniki je padel v past, ki mu jo je nastavila predhodnica zloglasne KGB. Bil je aretiran, mučen in usmrčen 5. novembra 1925 v gozdu blizu Moskve.


Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (10/2025).

Kupi v trgovini

Radovednež
4,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh