Prav humanitrani koridorji so bili po poročanju STA v ospredju pogovorov, beseda pa naj bi tekla tudi o notranjepolitični rešitvi krize in vojaškem vidiku. Čeprav pogovori glede humanitarnih koridorjev niso prinesli želenih rezultatov, sta obe strani izrazili pripravljenost na nadaljevanje pogajanj.

Pogajalci so se nazadnje sešli v četrtek in se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste, ki želijo zapustiti območje spopadov, vendar sta doslej spodletela že dva tovrstna poskusa. Strani za to obtožujeta druga drugo. 

Zvečer naj bi se na nujni seji zaradi vojne v Ukrajini vnovič sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Odločitev sicer ni pričakovati, ker ima Rusija pravico veta.

Ruski predlog humanitarnih koridorjev za Ukrajino nemoralen

Rusija je danes predlagala vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste iz štirih obleganih ukrajinskih mest, a ti naj bi v glavnem vodili v Rusijo. Ukrajina je predlog označila za nemoralen, poroča STA. Koridor iz Kijeva bi vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov naj bi potekal v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinski predsednik Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno.

Ruska škofija neprekinjeno moli za mir

V škofiji Saratov na jugozahodu Rusije so katoličani začeli molitveno devetdnevnico za mir v Ukrajini. Škof Clemens Pickel je danes na svojem blogu zapisal, da so se župnije, redovne skupnosti, molitvene skupine in posamezniki vnesli na seznam za najmanj enourno molitev: »V zelo kratkem času smo imeli 'pokritih' vseh 216 ur, pravzaprav celo večkrat.«

Po besedah škofa Pickla ponoči molijo predvsem sestrske skupnosti v škofiji. Sam danes moli skupaj s sestrami v Orsku. Škofija sv. Klementa v Saratovu meji na Ukrajino. Tako kot vse štiri katoliške škofije v Rusiji je uradno poimenovana po svetniku in ne po škofovskem mestu zaradi ekumenskega spoštovanja do Pravoslavne cerkve. Po površini je škofija velika približno kot Nemčija, Francija, Španija in Portugalska skupaj. Okoli 20.500 od približno 51 milijonov prebivalcev na tem območju je katoličanov.

V Harkovu doslej življenje izgubilo 133 civilistov

Ruske sile so sinoči okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, severu in na jugu, Rusija pa Ukrajino obtožuje, da želi razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Harkovu. Ruska vojska napada območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto, poroča STA. V Harkovu naj bi bilo po navedbah ukrajinskih oblasti ubitih 133 civilistov, med njimi pet otrok. 

Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih, v Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, pa naj bi bilo po navedbah ukrajinskih predstavnikov katastrofalno.

Predsednik Volodimir Zelenski je v sinočnjem videoposnetku Zahod pozval, naj okrepi sankcije.

Ukrajina: načrt za prihodnost tudi v primeru smrti Zelenskega

Ukrajinci imajo pripravljen načrt za prihodnost tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, je v sinočnjem televizijskem pogovoru po navedbah STA pojasnil ameriški državni sekretar Antony Blinken in dodal, da se je Zelenski izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja.

Po Blinknovih besedah je bila celotna ukrajinska vlada v zadnjih dneh »utelešenje tega neverjetno pogumnega ukrajinskega ljudstva«. Ukrajinska ustava določa, da predsednika v primeru smrti nasledi predsednik parlamenta, ki mu v Ukrajini pravijo rada, in to je trenutno Ruslan Stefančuk.

Američani in Evropejci naj bi sicer imeli vse pripravljeno za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval, vendar je predsednik Zelenski doslej odločno zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno.

Ukrajino zapustilo več kot 1,7 milijona ljudi

Ukrajino je doslej zaradi vojne vihre zapustilo že več kot 1,7 milijona ljudi. Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej, poroča STA. Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce je to najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.

Hrvaška pa je do včerajšnjega dne sprejela več kot 2.000 ukrajinskih beguncev, ki za prihod na Hrvaško ne potrebujejo ne potnega lista ne vizuma, v sprejemnih centrih pa lahko ostanejo največ 48 ur. Beguncem, ki si namestitve niso našli sami, bodo nato našli trajno bivališče. Na Hrvaškem začenjajo tudi integracijo ukrajinskih otrok v vrtce in šole.

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell pa je popoldne opozoril, da bi v primeru nadaljevanja napadov na Ukrajino, v druge evropske države vstopilo do pet milijonov ukrajinskih beguncev.