Ob tem se tudi pojavljajo različni pogledi na vlogo države v zavezništvu, na višino obrambnih izdatkov, pojavlja se tudi vprašanje morebitne ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. 

V 2315. členu Katekizma Katoliške cerkve piše: »Oboroževalna tekma ne zagotavlja miru. Daleč od tega, da bi odpravila vzroke za vojno, tvega, da jih bo poslabšala. Porabljanje ogromnih bogastev za pripravo vedno novega orožja ovira prizadevanja za pomoč prebivalstvu v stiski.«

Stranke, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah 22. marca 2026, smo zato vprašali: 

Kakšno je stališče vaše stranke do članstva Slovenije v Natu in povečevanja izdatkov za oboroževanje? Ali ste za obvezno služenje vojaškega roka?

NSi, SLS, FOKUS

NATO je še vedno najtrdnejše zavezništvo, ki temelji na načelu »vsi za enega, eden za vse«. To načelo ni zgolj fraza, temveč konkretno varnostno jamstvo. Pri varnosti države preprosto ni prostora za eksperimente. Za lastno varnost moramo storiti več, zato podpiramo dvig izdatkov za oboroževanje. Nadgraditi želimo koncept strateške rezerve in splošno obrambno pripravljenost dvigniti z usposobitvijo večjega števila državljank in državljanov z vojaškimi tabori, prostovoljnim služenjem vojaškega roka in s pogodbeno rezervo Slovenske vojske.

Demokrati. Anžeta Logarja

Slovenija mora v teh nepredvidljivih in zaostrenih razmerah v svetu poskrbeti za svojo varnost. Pri tem članstvo v NATU ostaja temelj te varnosti. Naša država mora izpolniti zaveze, ki jih je dala odhajajoča vlada in biti verodostojen partner znotraj zavezništva. Menimo, da mora vojska ostati profesionalna. Bomo pa uvedli program kratkega obveznega varnostnega usposabljanja za mlade, s katerim bomo okrepili varnostno odpornost družbe kot celote.

Glas upokojencev

Nujno je potrebno na sedanje geopolitične razmere v EU in svetu okrepiti članstvo in sodelovanje v NATU, povečati izdatke za obrambo kot se spogajamo in se tega tudi držati. Smo tudi za obvezno služenje vojaškega roka za moške, za ženske pa prostovoljno, vsaj za 6 mesecev.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Podpiramo višanje obrambnih izdatkov znotraj zveze Nato kot del strateškega odziva na varnostne izzive. Vendar pa mora takšno povečevanje proračunskih sredstev iti skupaj z učinkovitim strateškim načrtovanjem in zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi. Najprej je treba zagotoviti pogoje za rast in obstoj stalne oz. poklicne sestave ter pogodbene rezervne sestave. V primeru, da to ne bi zadostovalo, pa je neka oblika obveznega usposabljanja za vsako generacijo neizogibna.

Gibanje Svoboda

Državljani in državljanke so se o članstvu Slovenije v zvezi Nato že izrekli pred vstopom v zavezništvo. Njihovo odločitev spoštujemo, vlogo Slovenije v zavezništvu in mednarodni skupnosti pa razumemo kot zavezo k soodgovornosti. V Gibanju Svoboda ne razmišljamo o ponovni uvedbi naborništva, temveč si kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske predstavljamo v obliki zaposlovanja novih pripadnikov in pripadnic. S trenutnim sistemom popolnjevanja Slovenske vojske dosegamo ali celo presegamo cilje zaposlovanja novih pripadnikov tako v stalni sestavi kot pogodbeni rezervi.

Socialni demokrati (SD)

Socialni demokrati verjamemo, da je NATO v prvi vrsti zavezništvo za mir in kolektivno varnost, ne pa mehanizem za nekritično povečevanje vojaških proračunov. Obrambni izdatki so pomembni, vendar sami po sebi ne zagotavljajo večje varnosti. Zato ne podpiramo brezglavega dviga izdatkov na 5 % BDP, saj menimo, da dodatno oboroževanje brez jasne strategije ne ponuja celovitih odgovorov na sodobne varnostne izzive. Varnost je rezultat premišljenih naložb, mednarodnega sodelovanja, preventive, diplomacije in odpornosti družbe kot celote – ne zgolj višine proračunske postavke.

Socialni demokrati odločno nasprotujemo ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji. Republika Slovenija je že pred več kot dvema desetletjema na podlagi strokovnih analiz in mednarodnih izkušenj ugotovila, da sodobno vojskovanje zahteva visoko usposobljene, profesionalne in motivirane pripadnike, ne pa kratkotrajno vpoklicanih nabornikov. Ključna okoliščina takratne odločitve je bila spoznanje, da varnost v 21. stoletju temelji na znanju, specializaciji, tehnološki usposobljenosti in stalni pripravljenosti.

Piratska stranka Slovenije

Ostro nasprotujemo uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Menimo, da je potrebno premisliti o trenutnih varnostnih strukturah ter začeti graditi evropske varnostne strukture. Povečevanje izdatkov namenjenih obrambi mora biti dolgoročno, transparentno ter strateško usmerjeno k razvoju kibernetske obrambe in digitalne suverenosti Slovenije.

Resni.ca

O članstvu se v stranki ne bi odločali sami, temveč bi preverili voljo ljudstva (referendum). Ne podpiramo avtomatično povečevanje izdatkov. Najprej učinkovitost, preglednost in jasen namen! Ne slepo izpolnjevanje tujih kvot in zahtev. 5% je nedvomno številka, ki presega gospodarske možnosti mnogih držav, ki so tolikšen procent že zavrnile. Ta procent je bil določen pod pritiskom/grožnjami in brez realnih podlag. Nihče nima pravice pristajati na nesprejemljive diktate brez najmanj soglasja DZ ali celo ljudstva na referendumu, ki bi potrjeval za to potreben zakon. Najmanj, kar bi človek pričakoval, da bi se doma pogovorili in nasploh ocenili, ali to ne presega naših zmožnosti in si izpogajali ugodnejše procente, kot Španija in še nekatere EU države.

Čeprav aktualni zakon omogoča uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, smo mi proti. Udeležba prostovoljcev na vojaškem usposabljanju je sicer v redu, vendar je obdobje treh mesecev absolutno premalo. Poleg procesa adaptacije na novo-vojaško življenje ostane dokaj malo časa, da se v treh mesecih vojaka primerno usposobi. Mi bi se zavzemali za to, da vojaški rok traja eno leto, kar bi omogočilo pridobitev poleg vojaških specialnosti (artilerija, oklepne enote, biološko kemična zaščita, zveze idr.) pridobivanje in šolanje desetnikov.