Sveti oče je včeraj praznoval šestdeseto obletnico svojega duhovniškega posvečenja. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, so ob tej priložnosti v Vatikan prispela številna voščila, mnoge Cerkve po svetu so odgovorile na pobudo Kongregacije za duhovščino o šestdesetih urah evharističnega čaščenja, obletnico pa so obeležili tudi z drugimi prazničnimi prireditvami.

Kustodija Svete dežele je sporočila, da naj bi včeraj po papeževih namenih darovali sveto mašo na vseh osrednjih svetih krajih: v Kafarnaumu, Tabgi, Jaffi, Damasku, Nazaretu, Betlehemu in v Jeruzalemu. Vsi verniki v Sveti deželi so bili ob tem povabljeni, naj se med molitvijo spomnijo papeža Benedikta XVI. Kustos pater Pierbattista Pizzaballa je v voščilu, ki ga je poslal svetemu očetu, izrazil hvaležnost Bogu za dar papeževega poslanstva. Zapisal je tudi, da mu Red manjših bratov želi vseh Božjih milosti in mu kot Petrovemu nasledniku po zgledu svojega ustanovitelja, sv. Frančiška Asiškega, obnavlja svojo sinovsko pokorščino.

Svetemu očetu je voščilo poslal tudi kardinal Angelo Bagnasco, ki mu je kot predsednik Italijanske škofovske konference v imenu vseh italijanskih škofov iskreno čestital in izrazil hvaležnost Gospodu, da ga je poklical v pastoralno služenje za dobro svoje Cerkve. Bagnasco je še zapisal, da papeževih šestdeset let služenja zaznamujeta globina teološkega iskanja in apostolska gorečnost. Vsi italijanski škofje zanj prosijo obilje nebeških milosti, da bi ga usmiljeni Oče podpiral, opogumljal pri vodenju vesoljne Cerkve in mu podaril prenovljene moči za uresničevanje vseh predlogov za dobro in za zveličanje sveta. Obenem pa so škofje svetemu očetu in njegovemu nauku potrdili brezpogojno zvestobo in mu zagotovili svojo predanost, podporo in molitev.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa je v voščilu Benediktu XVI. izrazil spoštovanje do jasnega pričevanja o globokih duhovnih in moralnih vrednotah in do papeževega nenehnega prizadevanja za mir in dialog med narodi. Posebej se mu je zahvalil tudi za njegovo naklonjenost do italijanskega naroda.

Ob včerajšnji šestdeseti obletnici papeževega duhovniškega posvečenja je za Radio Vatikan spregovoril tudi njegov brat Georg Ratzinger, ki je bil prav tako posvečen 29. junija 1951 v freisinški stolnici. Posvečenja se spominja kot trenutka, na katerega so bili zelo dobro pripravljeni, tako z duhovnega kot praktičnega vidika. Bilo je lepo praznovanje, vse od vstopa v katedralo v Freisingu. Vsem prisotnim je bilo jasno, da je tisti dan nekaj zelo pomembnega za njihovo življenje. Georg Ratzinger je še povedal, da je bilo takrat posvečenih okoli štirideset fantov in da je bila njihova skupina zelo raznolika tudi starostno, kar je bila posledica druge svetovne vojne. Sedanji papež, ki je imel takrat štiriindvajset let, je bil med njimi drugi najmlajši po starosti. Na posvečenju so bili prisotni tudi njuni starši in sestra.

Georg Ratzinger, ki je dolga leta vodil stolni pevski zbor, se spominja, kako sta bili njuni usmeritvi jasni že takrat, pred šestdesetimi leti. BratJoseph je že imel določene izkušnje na področju teoloških ved in jasno je bilo, da bo njegova pot teologija. Nasprotno pa je Georga Ratzingerja pot vodila proti glasbi. Brata nista vedela, do kam ju bosta pripeljali njuni posebni poklicanosti. V času posvečenja je bilo zanju najpomembneje, da postaneta duhovnika.

Na vprašanje, ali je pomembnejše duhovniško posvečenje ali izvolitev za Petrovega naslednika, pa je papežev brat pojasnil, da so odgovornosti in dolžnosti papeža seveda veliko težje kot odgovornosti in dolžnosti duhovnika, vendar pa je duhovniško posvečenje temelj za škofovsko posvečenje in za izvolitev za papeža.