Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vprašanje škofu: Ali Bog dopušča vojno kot vzgojni ukrep nad civilizacijo?

Jurij Bizjak
Za vas piše:
Jurij Bizjak
Objava: 21. 02. 2026 / 19:20
Oznake: Škof, Vojna
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.02.2026 / 19:21
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vprašanje škofu: Ali Bog dopušča vojno kot vzgojni ukrep nad civilizacijo?
Na vprašanje bralca odgovarja upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal

Vprašanje škofu: Ali Bog dopušča vojno kot vzgojni ukrep nad civilizacijo?

Vprašanje bralca Marka: »Živimo v času, ko je tudi evropski kontinent zadela huda vojna in se grožnja širitve vojn povečuje. Ali lahko na podlagi Svetega pisma sklepamo, da Bog potem, ko je bilo vse drugo neuspešno, dopušča vojno kot vzgojni ukrep nad civilizacijo, ki je odpadla od še do nedavnega samoumevnih vrednot, v veliki meri zavrgla Boga in začela vzpostavljati povsem drugačno kulturo, »kulturo smrti«? Kaj iz tega sledi glede drže kristjana v tem času, zlasti glede vprašanja vojne?«

Naš Bog je veliki vzgojitelj in vsa njegova beseda je namenjena vzgoji: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven« (2 Tim 3,16-17).

Kadar pa beseda ne zadostuje, je Gospod prisiljen uporabiti bolj ostra in bolj trda sredstva, ki polagoma mehčajo našo trdoglavost in upornost: vesoljni potop, Sodoma in Gomora, Mojzesove grožnje, potovanje po puščavi, kazni v času sodnikov, grožnje prerokov, izgnanstvo v Babilonijo, trpljenje Makabejcev pod Grki, trpljenje Judov pod Rimljani, pod Arabci, pod Turki … Vse do nekdanjih in sodobnih vojn: koliko trpljenja in bolečine, koliko gorja in koliko solza!

Najboljši vzgojitelj je bolečina! Trpljenje nas uči ponižnosti in skromnosti, potrpežljivosti in sočutja. S trpljenjem zadoščujemo za grehe in napake, ki smo jih storili, in zatiramo v sebi grešna nagnjenja, ki jih še nismo uresničili. Svetniki so priznavali grešna nagnjenja in se jih kesali, da bi jih ne naredili. Ne gre za vprašanje, kaj sem storil, ampak za vprašanje, kdo sem, iz kakšnega testa sem?

Trpljenje nas uči ponižnosti in skromnosti, potrpežljivosti in sočutja.

Govor na gori: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob« (Mt 5,38; 2 Mz 21,24; 3 Mz 24,20; 5 Mz 19,21). Kristus pravila ni razveljavil, kar je na začetku govora na gori izrecno povedal, temveč ga je dopolnil (Mt 5,17-19). Najboljši dokaz za to, da pravilo še vedno drži, je učlovečenje: Zakaj bi se sicer Kristus moral učlovečiti in plačati vse naše prestopke, do zadnjega novčiča (Mt 5,26)? Pismo Hebrejcem pojasnjuje: »Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine. Tako izpopolnjen je postal vsem, ki so mu pokorni, vir večnega zveličanja« (Heb 5,8-9).

Kadar pa beseda ne zadostuje, je Gospod prisiljen uporabiti bolj ostra in bolj trda sredstva, ki polagoma mehčajo našo trdoglavost in upornost.

Vojne so veliko zlo, vendar niso samo to. Vojne so Božje šibe, s katerimi nas Gospod vzgaja, ker si zlepa ne damo dopovedati. Modri Salomon nam razlaga: »Zaradi človeških otrok je tako, da jih Bog preizkuša in jim pokaže, da so sami zase živina!« (Prd 3,18) Tudi Kristus je takšne razmere predvidel: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč!« (Mt 10,34) Ni prinesel meča, ker bi sam tako hotel, ampak ker so razmere takšne, da brez meča ne gre …


Kupi v trgovini

Razprodano
Spomini na mladost v zadnji vojni
Kulturna dediščina
11,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh