Spoštovani gospod Jakob!

Sprašujete glede starosti papeža in zakaj v Cerkvi ni več mladih kardinalov, ki bi lahko bili izvoljeni na mesto vrhovnega poglavarja Cerkve. S starostjo nam začenjajo pojemati fizične in duhovne moči, zato gremo ljudje običajno med šestdesetim in petinšestdesetim letom v pokoj. Pri izvolitvah papežev pa je, vsaj v modernem času, drugače. Medtem ko običajni ljudje zaradi starosti običajno odložijo pomembne službe, jih papeži šele sprejmejo.

Na vprašanje bralca odgovarja novomeški škof in predsednik SŠK dr. Andrej Saje. FOTO: Tatjana Splichal

V zgodovini ni bilo vedno tako, kot je danes. Tudi same volitve papežev so bile izpeljane na različne načine. Prav tako so bili papeži različnih starosti, nekateri so bili na to mesto postavljeni še zelo mladi. Gotovo je med zadnjimi pontifikati glede starosti pri izvolitvi izjema sveti Janez Pavel II., ki je bil v času postavitve na sedež vrhovnega poglavarja Cerkve star samo 58 let.

Vaše vprašanje prihaja prav v času, ko je papež Frančišek (v nedeljo, 6. oktobra) imenoval 21 novih kardinalov. Večji del med njimi bo lahko volil papeža. Njihova povprečna starost je med šestdeset in sedemdeset let. Med njimi so tudi zelo mladi, najmlajši, Ukrajinec Mykola Bychok, ima samo 44 let.

Glede na sedanjo sestavo kardinalskega zbora obstajajo realne možnosti, da bo v prihodnje na papeški stol izvoljen spet nekdo izmed mlajših.

Dejstvo je, da je papež Frančišek kardinalski zbor v svojem pontifikatu tako geografsko kot starostno popolnoma spremenil in tudi povečal število kardinalov elektorjev, ki lahko volijo novega papeža. Slednji ne smejo preseči starosti osemdeset let. Sveti oče bo z decembrskim konzistorijem, kjer bodo v kardinalski zbor postavljeni v nedeljo imenovani kardinali, v enajstletnem pontifikatu opravil kar deset novih imenovanj. Za primerjavo naj povemo, da je papež Janez Pavel II. v sedemindvajsetih letih papeževanja sklical devet konzistorijev, papež Pavel VI. v petnajstih letih šest.

Trenutno bo na novo sestavljen kardinalski kolegij štel 256 članov, od tega 141 elektorjev in 115 neelekcionarjev. Kardinali, ki jih je v svojem mandatu imenoval papež Frančišek, bodo tako predstavljali kar osemdeset odstotkov elektorjev v morebitnem konklavu. Mnogi so relativno mladi, novost pa je, da sedanji kardinali pretežno prihajajo z drugih celin. In tudi to je pomembno za profil Cerkve, za katerega si prizadeva papež Frančišek.

Sicer pa je z volitvami papeža tako. Teoretično je za izvolitev na to mesto minimalni pogoj, da je oseba moškega spola in je krščena. V praksi papeža kardinali izberejo običajno izmed svojih vrst. Pred konklavom opravijo posvetovanje o potrebah Cerkve in izzivih, ki jo čakajo v prihodnje. Molijo k Svetemu Duhu za razsvetljenje, da bi izbrali moža, ki je poln vere, modrosti in ima bogate izkušnje, ki so potrebne za vodenje vesoljne Cerkve. Potem se zaprejo v konklave. Volijo, dokler ni rezultata in kandidat ne sprejme izvolitve. Rek pravi, človek obrača, Bog pa obrne. Tudi pri izvolitvi novega papeža je tako. Glede na sedanjo sestavo kardinalskega zbora obstajajo realne možnosti, da bo v prihodnje na papeški stol izvoljen spet nekdo izmed mlajših.

Članek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (41/2024).