Spomnimo. Nasprotniki referenduma so na vrhovno sodišče vložili tožbo, s katero so izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Menili so namreč, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev.

Vrhovno sodišče pa je v današnji sodbi zapisalo, da to ni »presojalo vsebine Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem se je odločalo na referendumu, niti ni vrednotilo stališč posameznih udeležencev, temveč je ugotavljalo zgolj obstoj pravno odločilnih nepravilnosti in njihov morebitni vpliv na izid glasovanja«.

Sodbo utemeljujejo z dejstvom, da je referendumska kampanja »po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi«.

Vrhovno sodišče je sicer obravnavalo ravnanja različnih udeležencev kampanje. »Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu. Takšna ravnanja po presoji Vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.«

Pri verskih organizacijah pa je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. »Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju “PROTI”, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.«

Kljub ugotovljenim nepravilnostim pa je vrhovno sodišče presodilo, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma. »Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bila referendumska kampanja pluralna in da je sodelovalo večje število prijavljenih organizatorjev, ki so prav tako zastopali stališče proti zakonu. Predložene analize in druge navedbe niso izkazale vzročne povezave med ugotovljenimi kršitvami in rezultatom glasovanja, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Ker tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo.«

Celotna sodba vrhovnega sodišča je na voljo tukaj.

Voditelj Koalicije »Proti zastrupitvi bolnikov!« Aleš Primc je v popoldanski izjavi za javnost poudaril, da so s to sodno odločitvijo bolniki in invalidi končno obvarovani pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon in dodal, da državo in družbo čaka še veliko dela. »Številnim invalidom, bolnikom in upokojencem se je odvalil kamen od srca, prišlo je olajšanje.«  

Aleš Primc. FOTO: Tatjana Splichal

Takoj po objavljeni sodbi se je Primc zahvalil tudi odvetniku Klemnu Golobu in državnemu odvetništvu za izjemno pravno argumentiran odgovor na tožbo »predstavnikov zastrupitvenega lobija.« Odvetnik Klemen Golob, ki je pripravil odgovor na tožbo, vloženo na vrhovno sodišče, je takšno sodbo pričakoval. Meni, da je zmagala demokracija, poroča STA. Kot ključno je izpostavil predvsem to, da je sodišče prepoznalo očitke tožnikov kot »pravno nepomembne« in »dokazno nepodprte«. 

Golob in Primc med izjavo za medije. FOTO: Tatjana Splichal

Primc je na vprašanje o korakih v primeru nadaljevanja postopka na ustavnem sodišču zagotovil, da so pripravljeni zagovarjati svoje stališče tudi pred ustavnim sodiščem. Če bo referendum morda ponovljen, pa je prepričan, da bo zakon znova zavrnjen.