Duhovni voditelj zaposlenih pri Družini dr. Jože Plut nas je po maši v ponedeljek, 26. marca, v prostorih Družine povabil, naj iz lesa butaric, ki smo jih na cvetno nedeljo nesli blagoslovit v domačo cerkev, naredimo križce in jih pritrdimo na primeren prostor v svojem domu.

Spomini na cvetno nedeljo

Pri njih doma so iz butaric že na cvetno nedeljo naredili križce in jih pritrdili na vsa poslopja domače kmetije. Bršljan so dali živini med krmo. Palice so zataknili za latnike.

Del »zelenja«, blagoslovljenega na cvetno nedeljo, so namenili tudi za domače njive in travnike. Križce so na večer pred kresom (godom sv. Janeza Krstnika) ponesli po njih, jih potaknili v zemljo, obenem pa pokropili z blagoslovljeno vodo. Medtem so molili. Ta obhod je trajal kar dolgo, odvisno od tega, koliko je bilo od doma do posameznih njiv in travnikov.

S. Vesna Jelen pa je povedala, da so pri njih doma na Štajerskem ta lepi običaj imeli na veliko soboto. Križce, narejene iz snopov, vanje so zataknili tudi pušpan ali brin, so nesli in jih potaknili po njivah in travnikih. To so delali med molitvijo.

Sam se od doma v Nasovčah pri Komendi spominjam, da smo palice od butaric na cvetno nedeljo dali med latnike v kozolcu.

Obudimo običaj križcev iz butaric

Jože Plut je ob tem lepem spominjanju pripomnil, da bi, če bi delali križce doma in iz leta v leto pritrjevali na primeren prostor v svojem domu, obudili lep običaj, ki izginja, saj so ga marsikje opustili. Tako bi v naše domove vrnili tudi del tistega razpoloženja in pripravljanja na veliko noč, ki je še živel v starejših ljudeh in dajal globlji smisel njihovemu življenju, delu, predvsem pa verovanju v Boga.

Ker je tudi vere vedno manj, nadomešča pa jo vse drugo, kar je na videz sodobno, v resnici pa prazno, je tudi pravega odnosa do Stvarnika in ustvarjenega vse manj. Človek se je postavil na mesto Boga, ima sebe za stvarnika in tistega, ki odloča o vsem, a je v njem vedno večji nered, vse več nesmiselnega kopičenja gmotnih dobrin in s tem vedno večjega zasužnjevanja oz. hlapčevanja temu, kar naj bi bilo drugotnega pomena, je pa danes pri marsikom in marsikje na prvem mestu.

Vrnimo Boga v naše domove, spoštujmo svete reči in cenimo izročila prednikov; tudi verska, in v naše domove so bodo vrnili mir, spokojnost in tista sreča, ki je nič razen Boga in Božjega ne more dati. Za to pa je treba tudi kaj žrtvovati.

Ali to še zmoremo?

Foto: Tatjana Splichal

Preberite tudi:

Gimnazija Želimlje znova najboljša

Prvo in tretje mesto slovenskih gimnazij na fizikalnem tekmovanju v Izraelu.