Vnovični porast novih okužb z ebolo v Sierri Leone je za tamkajšnje prebivalce pravi šok in prihaja kot »strela z jasnega«: tako je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil italijanski misijonar p. Maurizio Boa, ki deluje v leonski prestolnici Freetown. Po zadnjih medijskih poročilih bodo šole v Sierri Leone zaprte tudi marca, za razliko od Liberije in Gvineje, kjer so oblasti po sedmih mesecih znova odredile začetek pouka. V Sierri Leone pa so cerkveni predstavniki razpravljali, kako naj vernikom na pepelnično sredo podelijo znamenje križa s pepelom, ne da bi ob tem prišlo do neposrednega stika med posamezniki.

Vlada je več kot sedemsto stanovanjem v Freetownu minuli teden odredila najmanj tritedensko karanteno, potem ko je v prestolnici zaradi ebole umrl nek ribič. Ob tem so ostre karantenske ukrepe omilili šele pred kakšnim mesecem dni, misleč, da so hudo bolezen v veliki meri že premagali. Medtem ko v drugih delih države trenutno ni novih okužb, pa je smrtonosni virus v dveh mestnih četrtih prestolnice »resnično eksplodiral«, je poročal p. Boa, ki govori o »pravi katastrofi«.

Huda bolezen še naprej skrbi za grozljive položaje, v katerih se znajdejo tamkajšnji prebivalci: »Ljudje umirajo v skupinah, v eni družini je lahko tudi od šest do deset mrtvih, celo več. Ebola pride, okuži enega in pobije vse«, je pojasnil italijanski misijonar. Minuli konec tedna je umrla šolska tajnica, ki je tik pred tem rodila, skupaj z njo so umrli še trije sorodniki, deset članov družine ima simptome ebole. »To je nepopisna bolečina za vse preživele«, je povedal p. Boa. Nihče ne razume, kaj se dogaja, saj ljudje zelo natančno upoštevajo varnostne in previdnostne ukrepe.

Italijanski redovnik je posebej opozoril na težak položaj nosečnic, ki jih nihče ni pripravljen obravnavati, pa tudi na dramatični položaj po navedbah Unicefa že skoraj 16.000 sirot v zahodni Afriki. Njegov red je pričel s programom, s katerim sirote, ki so vsaj začasno zatočišče našle pri drugih družinah, pa tudi vdove in njihove otroke oskrbujejo s hrano in z oblačili. »Potrebni so podpore, kajti dela ni za nikogar«, je pojasnil p. Boa. Tudi največje terapevtsko središče v Freetownu za otroke in mladostnike, ki jih je prizadela ebola, vodijo redovniki salezijanci.

Nekaj izboljšav na področju obravnave bolezni se je vendarle že uveljavilo, je še povedal misijonar. Vrsta ambulant je »dobro opremljenih« in uspelo jim je pozdraviti že nekaj okuženih pacientov. »Pri tem največjo vlogo igra čas, kajti okuženega je potrebno kar najhitreje privesti v takšno ambulanto, da lahko nemudoma prične z zdravljenjem.«

Vir: Kathpress

Foto: splet