Po postavitvi lesenih jaslic arhitekta Jožeta Plečnika (2019), družinskih jaslic kiparke Lize Hribar (2020) in župnijskih jaslic podobarja Štefana Šubica (2021) je umetnostni zgodovinar in kustos dr. Andrej Doblehar v sodelovanju z Narodno galerijo k razstavi jaslic povabil zlatarja in srebrokovača Christopha Steidla Porento. Da je jaslice izdelal posebej za razstavo in so na ogled prvič, je umetnik povedal na odprtju razstave v četrtek, 1. decembra. »Ko sem dobil povabilo, sem se ustvarjanja lotil z velikim spoštovanjem – najprej do ustanove, kot je Narodna galerija, in še bolj do dogodka, ki ga predstavljajo jaslice: rojstva Božjega Sina,« je dejal Steidl Porenta.

Z jaslicami obeležuje vstop v jubilejno leto 2023, v katerem se bomo spomnili 800. obletnice postavitve prvih jaslic sv. Frančiška v Grecciu. »Izročilo pravi, da je svetnik želel na simboličen način obeležiti praznike in je v božični noči leta 1223 v votlini pri kraju Greccio postavil žive jaslice z oslom, volom in kipcem deteta Jezusa ter z njimi ponazoril dogodek Kristusovega rojstva. Steidl Porenta se s svojimi jaslicami vrača k osemstoletnim duhovnim izvirom prvih jaslic,« je povedal kustos Doblehar.

Andrej Doblehar je na predstavitvi jasličarstva posebej izpostavil pomen revije Jaslice, ki jo izdaja založba Družina in njen velik doprinos h kakovosti jasličarstva na Slovenskem. FOTO: Ksenja Hočevar

Marija doji Jezusa, Jožef kaže na čudež … 

Kiparsko upodobitev jaslic oziroma svete družine lahko sicer vidimo v več delih zlatarja Steidla Porente, »vedno pa gre za miniaturno figuraliko, ki je vključena v večjo umetniško realizacijo,« je dejal Doblehar in izpostavil realikviarij sv. Frančiška Asiškega, ki so ga pred nekaj meseci umestili v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. Steidl Porenta je relikviarij naredil v obliki drevesa in z miniaturnimi upodobitvami dogodkov iz svetnikovega življenja, med katerimi je tudi postavitev prvih jaslic. Tudi jaslice, ki jih je zasnoval za Narodno galerijo so miniatura iz srebra, s katero, kot je dejal Doblehar, »na simboličen način poudarja intimnost božičnega dogodka«.

FOTO: Ksenja Hočevar

Upodobil je Marijo z Detetom Jezusom, sv. Jožefa, svete tri kralje in angela. »Marija doji dete, to ponazarja življenje, Jožef pa je zasnovan v gibanju, kar kaže na čudež rojstva. Sveti trije kralji so simbolna ponazoritev sveta, angel pa ni kot majhen putto, temveč nadangel, ki se tudi pokloni Jezusovemu rojstvu,« je razložil kustos in poudaril, da so jaslice Christopha Steidla Porente za razstavo v Narodni galeriji »vsebinsko simbolna osebna interpretacija božičnega dogodka in pomenijo dosežek umetne obrti v širokem kontekstu umetnikove vsestranske ustvarjalnosti. Z jaslicami je slovensko jaslično umetnost obogatil z novimi pristopi in jo povezal z žlahtno tradicijo zlatarstva rodne Bavarske, ki jo že tri desetletja nadaljuje v ateljeju Zlato runo v Ljubljani«.

Odprtja razstave se je udeležil tudi škof Franc Šuštar. FOTO: Ksenja Hočevar

Katere jaslice so umetniške?

Pred uradnim odprtjem jaslic je na kulturnem dogodku v zlati dvorani Narodne galerije o jasličarstvu spregovoril Andrej Doblehar in posebej izpostavil razvejanost umetniške ustvarjalnosti na tem področju: na Brezjah je Muzej jaslic, občasne razstave v božičnem času pripravijo v številnih slovenskih krajih, deluje tudi društvo ljubiteljev jaslic, posebej pa je izpostavil tudi revijo Jaslice, ki jo izdaja založba Družina. Vse to je po besedah Dobleharja »pripomoglo k dvigu kakovosti jasličarstva na Slovenskem«. Da mu pogosto postavijo vprašanje, katere jaslice so umetniške, je dejal Doblehar. Odgovor po njegovih besedah ni enoznačen, saj imajo jaslice likovno, estetsko in duhovno dimenzijo, a je na vprašanje skušal odgovoriti v daljšem članku v reviji Jaslice.

Letošnja številka revije je že izšla, dobite jo v prodajalnah založbe Družina ali jo naročite tukaj.