Vsak od nas ima svojo fronto
Vsak od nas ima svojo fronto
Zaupana vam je duhovna oskrba ukrajinskih vernikov v Sloveniji. S kakšnimi stiskami se srečujete?
Z razseljenimi verniki iz Ukrajine se redno srečujem po vsej Sloveniji, pri bogoslužjih, ko jim podeljujem zakramente, spovedujem … Iz pogovorov z njimi bi na prvem mestu izpostavil nenehno skrb za domovino. Vsak dan sledimo, kaj se dogaja v Ukrajini, in molimo za pokojne, za vojake in vojakinje. Na drugem mestu je hrepenenje po domovini. Skoraj vsi si želijo in upajo, da bi se nekega dne lahko vrnili na svoje domove, k svojim sorodnikom, s katerimi se niso videli že od začetka vojne. Na tretje mesto bi postavil integracijo v Sloveniji, ki ne gre vsem zlahka, na primer učenje jezika. Zelo se trudijo in prilagajajo, v teh letih so se večinoma privadili slovenskih zakonov, od pravil na cesti do postopkov pri državnih organih. Poznam veliko primerov, kjer so navezali poznanstva z domačini, Slovenci, postali so družinski prijatelji in pri njih dobijo veliko podpore in nasvetov.



