Častimo jo v svetiščih tako rekoč po vseh deželah na svetu. Njene milostne podobe visijo v neštetih domovih. V naših cerkvah je polno njenih kipov. V zahodni umetnosti so jo največkrat od vseh upodobili na slikah. V vseh obdobjih so pisali pesmi in hvalnice o njej, zgodbe in legende o njenem življenju pa so se začele pojavljati komaj nekaj desetletij po njenem odhodu z zemlje. Govorimo o Mariji, deviški Božji Materi, vzoru popolnosti in najsvetejši izmed vseh ljudi.

Celoten članek si preberite v reviji Beseda med nami.

Marija prevladuje v naši domišljiji in ima tako pomembno vlogo v odrešenjski zgodovini, da zlahka pozabimo, da je bila v marsikaterem pogledu običajna ženska, ki je živela v zgodovinskem času in kraju. Po navadi sploh ne razmišljamo, kakšno je bilo njeno vsakdanje življenje. V adventnem eseju si bomo ogledali, kako nas Marija lahko nauči, kaj pomeni biti Jezusov učenec. Ogledali si bomo Marijino navado premišljevanja o Bogu, zaradi katere je še bolj cenila svojega Sina.

Shranimo in premišljujmo

V noči, ko se je rodil Jezus, so pastirji odhiteli v Betlehem, da bi videli detece. Ko so prišli k jaslim, so Mariji razkrili, kaj jim je rekel angel: »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« Povedali so ji tudi, da so angeli prepevali: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,10.14). Marija je bila gotovo osupla, ko je videla njihove žareče in radostne obraze ter jih slišala slaviti in hvaliti Boga. Sveto pismo nas uči, da je vse te besede shranila in v srcu premišljevala o njih (prim. Lk 2,19). Evangelist Luka nam omogoči še en pogled v Marijino srce, ko pripoveduje, kako je dvanajstletni Jezus ostal v templju in s starešinami razpravljal o Mojzesovi postavi. Morda se je takrat prvič za dlje časa ločil od staršev. Marija in Jožef sta ga tri dni zaskrbljeno iskala in ko sta ga naposled našla, ga je Marija vprašala: »Otrok, zakaj si nama tako storil?« Jezus ji je odgovoril z vprašanjem: »Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2,48.49)

Celoten članek si preberite v reviji Beseda med nami.