Spoštovana gospa Manja! Načeli ste temo, ki je pogosto navzoča in pereča v naših pogovorih. Vsi pogosto podlegamo tej razvadi: opravljanju in celo obrekovanju.

Najprej naj opozorim na razliko. Opravljanje je govorjenje o resničnih grehih in napakah bližnjih. Obrekovanje je širjenje neresničnih, lažnih ali vsaj nepreverjenih napak in grehov drugih. Obrekovanje večinoma vsi priznavamo kot nekaj slabega, saj je to dvojni greh, proti ljubezni in resnici in če gre za pomembno zadevo in za človeka, ki za delo in poslanstvo, ki ga opravlja, potrebuje ugled in moralno integriteto, tudi dvojni težki greh. Tudi opravljanje je lahko težki greh, če gre za veliko stvar in nekomu škodimo na dobrem imenu (zdravniki, duhovniki, vzgojitelji …).

V vsakdanjem življenju pa mnogi opravljanja skoraj nimajo za nekaj zelo slabega. Ko smo se v neki skupini o tem pogovarjali, je neka gospa pripomnila: »Če je pa opravljanje greh, se pa nimamo skoraj o ničemer pogovarjati.« Zakaj bi govoril...