Dopoldanski del so nam obogatili gostje iz Svetopisemske družbe Slovenije: sestra Metka Kos, Mira Dobravec, Romana in Polona Lukanc, Igor in Anka Dečman, Uroš in Klavdija Uršič. 

Izčrpno in srčno so nam iz svojih izkušenj predstavili pobudo Ecclesia, ki majhne skupine štirih do osmih članov z Božjo besedo povezuje v mala občestva. Te 'majhne cerkvice' se razvijajo in bogatijo ob Božji besedi, ki povezuje udeležence med seboj, pa tudi s širšim občestvom. Pod vodstom gostov smo tudi udeleženci srečanja praktično izkusili pristop Ecclesia. Po branju odlomka iz Svetega pisma smo ob podpori štirih vprašanj razmišljali ob Božji besedi ter izmenjali izkušnje.

Pristop je preprost, dostopen vsakomur in, ker temelji na Božji besedi, tudi zanesljivo učinkovit. V današnjem času prevladujeta ločevanje in razdiranje, Ecclesia pa prinaša vzpostavlja upanje, zaupanje in spoštovanje do bližnjega in prek tega tudi do oddaljenih. Ne smemo se naveličati iskanja načinov za širjenje Božje besede. Ecclesia je gotovo zelo primeren način, saj gradi, sestavlja mala občestva, ki omogočajo delovanje Svetega duha, preganja zatohlost in naveličanost, prinaša upanje in optimizem. Skratka, dragocena spodbuda in ideja tudi za dejavnost diakonov.

Drugi del srečanja je bil namenjen praktičnemu delu – diakona Klemen Štavbar in Kristian Bošak sta predstavila temo »Diakon na terenu«. Poslanstvo diakona se namreč ne konča za oltarjem, ampak nadaljuje v vsakdanjem življenju. V prvi vrsti v družini, potem pa tudi seže široko v okolje. Pri tem je ključna diakonova drža v ponižnem poslušanju. Prednost in posebnost diakonov sta, da pridejo v stik z ljudmi, ki jih navadno Cerkev ne doseže. Druga velika prednost je povezanost z ženo in družino. Na svoj način, z žensko intuicijo in sočutjem, pomembno dopolnjujejo diakonovo poslanstvo, hkrati pa so tudi kritično ogledalo njegovih prizadevanj. Upoštevati lastno omejenost, sprejeti počitek in včasih reči »danes ne morem« ni znamenje pomanjkanja zavzetosti, ampak pogoj za odgovorno in dolgoročno služenje.

Sledil je pogovor po skupinah, srečanje pa smo sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval škof Jurij Bizjak. V nagovoru je ob godu sv. Ignacija poudaril, da smo podobni zrnu, ki mora pasti v zemljo in umreti, da bi obrodilo obilen sad.