Ob 150. obletnici smrti častitljivega Božjega služabnika Friderika Ireneja Baraga je bila letos za vseslovensko praznovanje misijonske nedelje izbrana novomeška župnija. V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem je v nedeljo, 21. oktobra, je slovesno mašo v imenu Slovenske škofovske konference daroval novomeški škof Andrej Glavan.

Gibalo misijonskega dela je ljubezen

Škof Glavan je spregovoril o začetku misijona, ki so ga začeli že apostoli, potem ko so na binkošti prejeli darove Sv. Duha. To dolžnost smo vsi kristjani prejeli s krstom. »Vsi naj bi oznanjali Boga, ki je ljubezen.« Misijonar ljubi Boga z vsem svojim bitjem in, če je treba, zanj daruje tudi svoje življenje. Gibalo misijonskega dela je torej ljubezen, svoj izraz pa dobi v služenju. Če hočemo biti ljudje, moramo biti na strani slabotnih, še posebej, če želimo biti Jezusovi učenci.

V pridigi je poleg Barage spomnil tudi na sv. Mater Terezijo in Pedra Opeko. Lahko smo ponosni nanje, na njihovo nesebično delo, prav pa je, da jih tudi sami podpremo.

Pomembno je sprejeti tujo kulturo in imeti rad ljudi

Pred mašo je bila molitvena ura za misijone in misijonske poklice pred Najsvetejšim, po njej pa je sledilo pričevanje misijonarke s. Anke Burger, ki že 35 let deluje kot misijonarka v Ruandi.

Moč za svoje delo med bolniki, umirajočimi, zapuščenimi in umazani misijonarji dobijo v molitvi, je dejal škof Glavan, in te besede je potrdila tudi misijonarka s. Anke Burger. Zato misijonarji dan začnejo in končajo z molitvijo.

Pomembno je sprejeti tujo kulturo in imeti rad ljudi, je povedala. Če to čutijo, so tujci v njihovi deželi sprejeti. Na razpolago so dejansko 24 ur na dan, tudi ponoči kot medicinska sestra pomaga bolnikom. Najteže ji je bilo leta 1994, ko je bila vojna med plemeni, ki je niso mogli preprečiti, ampak so lahko samo nemo opazovali in še naprej opravljali svoje delo. Po vojni so odšli v sosednji Kongo k beguncem in se po treh mesecih vrnili v Ruando.

Hvaležna je za vse darove, s katerimi so zgradili dve osnovni šoli in porodnišnico, zdaj gradijo bolnišnico in druge zgradbe za dostojnejše življenje. Prejeli so tudi več misijonskih avtomobilov. »Tako majhna država, kot je Slovenija, ima tako veliko srce. Res lahko rečem, da iz nobene države, od koder so misijonarke v Ruandi in Burundiju, ne prihaja toliko pomoči. Še enkrat lahko rečem: Bog plačaj za vsak dar, ki ga prispevate.«

Misijonski križ s. Urši Marinčič

Na misijonsko nedeljo je v cerkvi Matere Usmiljenja, pri frančiškanih v Mariboru med mašo s. Urša Marinčič, šolska sestra s. Frančiška Kristusa Kralja, prejela misijonski križ. V Ugando bo odpotovala 25. oktobra skupaj s tremi sestrami iz Bosne, ki so prav tako na ta dan, prejele misijonski križ v sarajevski stolnici.


Vir: Radio Vatikan, foto: Vatican News