Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o Psalmu 51 in s tem sklenil niz katehez o usmiljenju v Stari zavezi. Poudaril je, da je Bog večji od vsakega našega greha in da je tisto, kar zares potrebujemo v življenju, odpuščanje. Odpuščanje je namreč največje znamenje Božjega usmiljenja, vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, pa je poklican, da ta dar podeli z vsakim bratom in sestro, ki ju sreča.



Psalm 51 z naslovom Miserere je spokorna molitev. Kot je pojasnil sveti oče, priznanju krivde sledi prošnja za odpuščanje. Molivca očisti Gospodova ljubezen in tako postane nova stvaritev, zmožen pokorščine, trdnosti duha in iskrenega slavljenja.

V psalmu kralj David, ki ga je Bog poklical, naj pase ljudstvo in ga vodi po poti pokorščine božji postavi, izda svoje poslanstvo. Zagreši prešuštvo z Batšebo in zatem dá umoriti njenega moža. Prerok Natan predrami njegovo krivdo in mu jo pomaga prepoznati. Davida ni bilo strah izpovedati krivde in pokazati lastne nesreče pred Gospodom, obenem pa je bil prepričan v njegovo usmiljenje.

Boga prosi, naj se ga v svoji veliki ljubezni usmili, v njegovi molitvi pa se po papeževih besedah kaže resnična človekova potreba, potreba po odpuščanju. Kot je dejal sveti oče, kdor moli s tem psalmom in išče odpuščanje, prizna svojo krivdo, s tem pa slavi Božjo pravičnost in njegovo svetost.

Grešniki z odpuščanjem postanemo nova bitja, napolnjeni z duhom in polni veselja in za nas se začne nova stvarnost. Papež je zbrane vernike spodbudil, da naj vsakokrat, ko padejo zaradi greha, stegnejo roko k Očetu, saj nas bo Gospod prijel in nam pomagal vstati. Dostojanstvo, ki nam je dano z Božjim odpuščanjem, nas vedno postavlja na noge, kajti Bog je moškega in žensko ustvaril zato, da bi stala pokončno.

Vir: Radio Vatikan
Foto: news.va