»Na naslovnico smo tokrat dali trto z grozdjem. Hoteli smo spomniti na to, da je jesen čas, ko kmet in tisti, ki dela v naravi, pobira sadove svoje dela. Tisto, kar je spomladi sejal, sadil in čez leto skrbno obdeloval in negoval, rojeva sadove. Ta naravna danost nas navaja k temu, da pomislimo na številne dobrine, ki jih imamo v življenju in se nam morda zdijo samoumevne, piše v uvodu urednik revije Beseda med nami Franci Petrič.

»Z Jezusom, ki prihaja med nas pri vsaki maši, gremo lahko pogumno skozi življenje, zato ponavljamo vedno znova hvala za vse, kar nas doleti. Naj nas ti jesenski dnevi spodbujajo, da bomo znali Bogu in drug drugemu reči hvala.

V septembrskem eseju razmišljamo o apostolu Pavlu. Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.

Njegovi zapisi, ki so stari že več stoletij, še danes vodijo vernike, usmerjajo Cerkev in navdihujejo dvomljivce. V njegovih pismih lahko najdemo najrazličnejše vrste zapisov, od natančnih trditev nauka in gorečih utemeljitev pastoralnih vprašanj do vzvišenih hvalnic in intimnih pogledov v njegovo srce. Toda čeprav so raznoliki, vse, kar je ustvaril, izvira iz njegovega pretresljivega srečanja z vstalim Gospodom na poti v Damask. Pavel, ki je nekoč preganjal Cerkev, je postal predan Kristusov apostol. Ni bilo več poti nazaj.

V tokratnem eseju si bomo ogledali sporočilo, ki ga je oznanjal Pavel. Pisal je o treh ključnih naukih: čudežu opravičenja, posvečevanju in upanju na poveličanje. Opazimo jih tako rekoč v vsakem njegovem pismu, toda v mojstrovini Pismu Rimljanom jih razlaga najbolj poglobljeno. Verjel je, da bomo, ko bomo razumeli te nauke, globlje okušali Božjo ljubezen in postali bolj podobni Kristusu. To so čudovite obljube! Oglejmo si torej čudež opravičenja.

»Vsi so grešili«

Vsi smo grešniki. Vsi smo krivi. Naš prekršek je velik in dokazi proti nam so popolnoma jasni. Ne moremo popraviti nepokorščine Bogu, izbrisati grehov, ki smo jih storili zoper druge, ali škode, ki smo jo zadali zemlji. Grehov je preprosto preveč. Apostol Pavel nam z navedkom iz psalma sporoča: »Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili« (Rim 3,10 12).

Precej temačen opis našega stanja, toda le hiter pogled v časopis in v srce nas bo prepričal, da je navedek zadel žebljico na glavico. Vsi smo krivi in nikakor se ne moremo izgovarjati. Ko pomislimo, kako svet, čist in popoln je Bog, se nam položaj zazdi še hujši. Nikakor se mu ne bi mogli približati. Naš greh je preprosto prevelik.

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.