Apostol Pavel Cerkev primerja s telesom, ki ima mnogo udov, pa je vendar eno.

Zato lahko tudi družino, ki je »hišna Cerkev«, primerjamo s telesom. Pavel pravi, da oko ne more reči roki: »Ne potrebujem te.« Kako lepo je, ko lahko v družini iskreno priznamo: »Bodi z mano. Rabim tvojo pomoč. Potrebujem te.«

Potrebujemo tudi drugačnost drugega za lastno duhovno in osebnostno rast. Drugačnost v pogledih, potrebah, izražanju, doživljanju, sposobnostih, izzivih in duhovnih darovih. Darovi, ki jih imam, v prvi vrsti niso zame. Prejel sem jih za to, da bi bili »v korist vseh«, pravi Pavel.

Bog je vsakemu od nas
dal svojo
(p)osebnost in darove, da z njimi gradimo naše 'družinsko telo'. Sem ga pripravljen graditi?