P. Vito, kako to, da ste prav vi eden od 30 bratov, ki te dni pomagajo v Assisiju?

Kmalu po 4. oktobru, prazniku sv. Frančiška Asiškega, ko je p. Giulio Cesareo (direktor pisarne za stike z javnostjo v »Sacru conventu«) uradno sporočil, da bodo v času od 21. 2. do 22. 3. 2026 na ogled in češčenje postavili posmrtne ostanke sv. Frančiška, je kustos minoritskega samostana »Sacro convento« p. Marco Moroni prosil provinciale celotnega Reda minoritov, če lahko kakšen brat v tem času pride pomagat. Pomislil sem, da bi bila lepa mednarodna izkušnja pridružiti se skupnosti 65 bratov, ki že bivajo tukaj. Šele sedaj se zavedam, da je to velik izziv in obenem še večji blagoslov. Hvala tudi provincialu p. Milanu Kosu in piranski skupnosti, da sem ta čas lahko tukaj.

Navzoči ste bili ob odprtju groba in prenosu posmrtnih ostankov sv. Frančiška v spodnjo baziliko. Lahko podelite, kako ste to doživljali?

Ja, v soboto, 21. februarja, ob 9.00 sem bil prisoten ob odprtju groba, popoldne ob 16.00 pa ob prenosu posmrtnih ostankov sv. Frančiška v spodnjo baziliko. Vmes smo lahko bratje iz »Sacra conventa« ob sv. Frančišku molili. Priznam, da še nisem uspel zbrati vtisov, saj je v tem času toliko različnih aktivnosti, da razen ob jutranji in večerni skupni molitvi brevirja niti ni časa veliko razmišljati, zvečer pa kar precej utrujen hitro zaspim. Sedaj (v nedeljo zvečer malo pred 22. uro, op. a.) smo ravno zaključili večerno molitev ob sv. Frančišku skupaj s 70 klarisami. Seveda smo vsi, ki smo bili ta dan prisotni, še bolj doživljali bližino očeta Frančiška in predvsem svojo majhnost sredi tega sveta. Z molitvijo večernic smo se pozno popoldne zahvalili za ta dar in prosili, da bi tudi mi bili neke vrste semena (»Come il seme«) za naš svet, kot je tudi zapisano na prvi strani romarske knjižice, ki je v sedmih jezikih in jo pri vhodu v baziliko prejme vsak romar.

Molitev pri relikvijah. FOTO: Arhiv p. Vita Muhiča

Za ogled in čaščenje relikvij je prijavljenih 400 tisoč romarjev. Zakaj prihajajo? Kaj privlači in nagovarja takšno množico ljudi z vsega sveta?

V pogovoru, tudi pri sveti spovedi, mnogi povedo, da so prišli kar tako, iz radovednosti. Drugi, ker jim veliko pomeni, da se lahko »dotaknejo« svetnika oz. da ga vidijo, saj mnogim narodom/kulturam ta gesta veliko pomeni. Prinašajo mnoge prošnje in zahvale v upanju, da bodo na priprošnjo sv. Frančiška uslišani. Solze in nasmeh ob odhodu povedo, da so globoko doživeli srečanje s Frančiškom in da odhajajo potolaženi ter še z veliko večjo vero in zaupanjem. V glavnem, treba je biti tukaj in začutiti to umirjenost ljudi, ki so kljub dolgemu potovanju in čakanju v vrsti zelo potrpežljivi. Prostovoljci (zvrstilo se jih bo preko 300) pravijo, da romarji/turisti nikoli prej niso bili tako umirjeni in v takšni tišini šli skozi cerkev in določene dele samostana. V tem času je namreč mogoče obiskati in občudovati tudi dele samostana, ki so drugače za romarje zaprti.

Kakšna je v teh dneh vaša vloga?

Ko sem se odločil, da bi nekaj časa preživel tukaj in pomagal, sem imel v mislih pomoč v samostanu v obliki pripravljanja in čiščenja sob, pomoč v jedilnici, usmerjanje romarjev, pomoč v kuhinji … Sedaj pa nekje pet ur dnevno spovedujem, pomagam v jedilnici (na obrokih nas je med 150 in 200 ali tudi več), sprejemam darove za svete maše, pred vhodom z informacijami pomagam romarjem, v baziliki delim podobice z molitvijo k sv. Frančišku … Pri takem številu romarjev (skoraj 20.000 dnevno) je vedno dovolj dela.

Vsak romar prejme brošuro v enem od sedmih jezikov. FOTO: Arhiv p. Vita Muhiča.

Gotovo nam vsem tukaj ta bližina svetnika daje moč za vsa ta opravila in tudi blagoslov. Čutim veliko zadovoljstvo, saj mnogi (v spovednici ali drugje) rečejo: »Hvala vam za to, da smo lahko tukaj, da ste nam vse to omogočili, da ste prišli pomagat, da ste nam na razpolago …«

Prostovoljci prihajate iz 22 držav. Kako se počutite v veliki mednarodni ekipi, kakšno je vzdušje?

Različni jeziki, navade, kulture … Eno veliko bogastvo. Vsi nasmejani, dobre volje, pripravljeni pomagati in tudi vedno pripravljeni na pogovor. Nova poznanstva. Vsak dan novi obrazi. Moram reči, da je kljub utrujenosti počutje zelo dobro.

Pri vhodu v baziliko so trenutno skenerji, dodatne kamere, policija, vojska … Kakšen je občutek ob tako strogem varovanju?

Pri tako veliki množici romarjev je to nekaj povsem normalnega, še posebej tukaj, kjer so vojaki in večja prisotnost policistov ob pomembnejših cerkvah nekaj povsem vsakodnevnega že nekaj let. A v bistvu niti niso vidni, prisotnost pa pri ljudeh ne povzroča vznemirjenja. So zelo prijazni, prijetno se je pogovarjati z njimi. Seveda so tukaj prisotne tudi razne druge varnostne službe, ki pomagajo, da vse poteka mirno.

Vsak dan se do relikvij vijejo dolge kolone romarjev. FOTO: Arhiv p. Vita Muhiča

S katerimi izzivi se srečujete v dneh, ko je Assisi tako močno oblegan?

Ne vidim posebnih izzivov zaradi množice. Kljub strahu, ki je bil prisoten pri vseh nas, vse poteka gladko. Morda bi kdo pomislil, da je to nenavadno za naše zahodne sosede. A v tem, kako organizirati takšen dogodek (priprava in načrtovanje skozi zadnje mesece, razne varnostne in zdravstvene službe, prostovoljci ...), menim, da je ekipa, ki je odgovorna za stike z javnostjo oz. mediji (vodi jo p. Giulio Cesareo), naredila in še dela veliko stvar glede informiranosti in obveščanja. Akreditiranih je preko 200 novinarjev z vsega sveta in ljudje so dobro obveščeni. Dogajanje in vtisi se širijo po raznih omrežjih. Romarji pridejo že seznanjeni, kako vse tukaj poteka, in je tudi zato zelo malo tistih, ki so nad množico in vsem, kar je ob vstopu potrebno, presenečeni.

FOTO: Arhiv p. Vita Muhiča

Počastitev relikvij redovnega ustanovitelja je za vas gotovo eden od vrhuncev tega posebnega leta. Česa pa se še veselite v letu sv. Frančiška?

Seveda je zame to bivanje in doživljanje tukaj vrhunec dogajanja ob tem letu. Obenem pa mi bo vse to, kar tukaj doživljam, dalo moč, da bom še bolje razumel, kaj nam tudi danes želi sv. Frančišek povedati – kakor on bodimo tudi mi prinašalci miru in dobrega v današnji svet ter semena, ki obrodijo dobre sadove.