Že začetek pogovornega srečanja z Milado, ki ga je ob razstavi slik Gregorja Pratnekerja, zelo posrečeno izbrani kulisi kulturnega dogodka, vodila Manica Ferenc z Družine, je napovedoval nekaj velikega, pretresljivega in lepega, ko je pravoslavni duhovnik v Mariboru Milan Jovanović ob spremljavi Gorana Durića na kitaro mogočno zapel hvalo in zahvalo Gospodu. Strnil jo je v povabilo vsem, posebej Miladi: Raduj se. Pravi velikonočni vzklik v moči veselja nad Jezusovim vstajenjem. Tokrat še posebej nad spreobrnjenjem gospe Milade, ki ga je izpovedala v knjigi Vsa moja resnica je v Njem.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Polna dvorana obiskovalcev je dobesedno pila z Miladinih ustnic, kar je ta večer povedala. Da ni imela namena pisati knjige, za to jo je pridobil urednik pri knjižni založbi Družina David Ahačič, da je pisala »na roke«, ker ni vešča sodobnih pripomočkov.

Knjigo Vsa moja resnica je v Njem najdete TUKAJ.

Odkrito je spregovorila o življenju igralke, za katero je več kot 80 gledaliških vlog in zanje najvišje priznanje – leta 2011 Borštnikov prstan. Povedala je, da je imela »srečo pri vlogah«, priznala pa, da »ni lahko biti igralec.« Pri tem je mislila tudi pisanje javnih občil o igralcih. »Nazadnje ti je vseeno, kaj pišejo o tebi,« je ugotavljala. Hvaležna je, da je igrala z dobrimi igralci. Najrazličnejše vloge, »zahtevne za površnega kristjana«, kakršna je bila spočetka.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

»Igralci so freigeisti«, je ugotavljala. Na odru se počutijo svobodne, zunaj njega pa se v življenju srečujejo z vsem, s čimer se drugi ljudje. Sama se je pri iskanju svoje poti in sreče tudi z new ageom, reikijem in drugimi sodobnimi metodami duhovne pomoči ljudem. Pripomnila je: »Prejadrala sem new age.« Pa tudi: »Nikoli nisem bila ateistka.«

Ni se mogla sprijazniti s tem, »da po smrti ni ničesar«. To se ji je zdelo grozno. Že kot otroka jo je pomirjalo, da Bog je, da so cerkve, ko jih je opazovala, zelo lepe. Spoznavala je, da je literatura polna Boga. Ugotavljala, da se je »z lahkoto spustila na kolena pred Neznanim«, ki jo je uslišal, čutila je njegovo prisotnost.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Do tega spoznanja je prišla v cerkvi sv. Danijela v Celju. Prej pa se je dvanajst, trinajst let iskala. Ugotovila je, da »new age, reiki in drugo ni zame«. Doživela je »izredno močan občutek Božje prisotnosti«. Prav posebej pred kipom Jezusa s trnjevo krono v mariborski stolnici. Ko ji je dal vedeti: »Ti si moja kraljica!« Vendar je do krsta, prejemanja zakramentov, dejavnega cerkvenega življenja trajalo nekaj let. Kar dolga in naporna pot ob vseh zunanjih in notranjih znamenjih in sporočilih Božje navzočnosti. Morala se je do vsega dokopati, čeprav ji je bilo veliko podarjeno.

Preberite tudi: Milada Kalezić: Knjigo sem napisala, ker je Božja dela treba oznanjati

Pomembno vlogo je v njenem življenju igral angel. To je potrdila tudi s tem, da ga je dala na naslovnico svoje duhovne avtobiografije. Tisti angel, ki so ga pokazali na plakatu na svetovni razstavi v Parizu, je spremljal Iva Andrića ob prejemu Nobelove nagrade za književnost. Vstajenjski angel, ki je odvalil kamen izpred Jezusovega groba, ga je odvalil tudi z Miladinega prejšnjega življenja.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Zelo je hvaležna svojemu sorodniku, krstnemu botru, čeprav je bil zelo strog do nje. Posebej za nasvet: »Bodi neusmiljena do same sebe!« in menihom samostana Ostrog v Črni gori, kjer je plela plevel od spodnjega do gornjega samostana, s tem delala pravo pokoro kot velika grešnica, a so ji to dali za nalogo. V tem samostanu je doživela velike milosti. »Ko se spoveš, se vsa tvoja sramota utopi v Božji ljubezni,« ji je dejal menih v samostanu.

V pogovorih in tudi sicer je spoznavala, da ljudje veliko raje govorijo o spolnih zadevah kot o duhovnih težavah. Sama se drži navodila sv. Avguština: »Edinost v Kristusu, svoboda v manj bistvenem, ljubezen v vsem.« Potem »lahko delaš, česar nisi nikdar«. Sama s pričevanjem o čudežih v svojem življenju, posebej o spreobrnjenju in tudi o bolečini, iz katere jo je potegnil Jezus. Pa o popravi svojega napačnega mišljenja, da so evangeliji nekaj velikega, pisma apostola Pavla pa ne. Da je »vzljubila Pavla«, ji je pomagal dr. Maksimilijan Matjaž.

Še tretja predstavitev knjige bo v torek, 17. septembra, ob 19. uri v Domu sv. Jožefa v Celju.

Piko na i je na vprašanje ene izmed poslušalk, kakšno je bilo njeno življenje pred spreobrnjenjem in kakšno je po njem, dodala z ugotovitvijo: »Prej sem iskala resnico, sedaj vem, kaj je resnica.« Zanjo je pričevala tudi ta večer v Galeriji Družina. Pogumno, neolepšano in z vsem žarom. Kot prepričana pravoslavna vernica, ki se dobro zaveda in je hvaležna Jezusu za čudeže v svojem življenju.