Prvi pisni zapisi o kmetiji segajo v leto 1762, čeprav ustno izročilo pravi, da je še starejša, nam pojasni zgovorni mladi kmet. »Sprva je kmetija nosila drugo ime, vendar so nemški vojaki družino preimenovali v Birtovi, saj je bila kmetija dovolj velika in močna, da je poleg velike družine uspela nahraniti tudi precej lačnih in žejnih vojakov. Od tod tudi ime. Birt je izpeljanka iz nemške besede Wirt in pomeni gostilničar oz. velik gospodar. To je sčasoma postalo sinonim za našo družino in delo, ki nas spremlja še danes. To ime odraža tako našo družinsko dediščino kot tudi dolgoletno tradicijo kmetovanja.«

Dvorišče domačije Pr' Birt v toplejšem letnem času. FOTO: Osebni arhiv

Prireja mleka, vzreja živali, pridelava krušnih žit, turizem

Njihova primarna dejavnost je reja krav molznic, »ki so nekako srce naše kmetije, saj nam zagotavljajo sveže, kakovostno mleko za naše izdelke. S tem povezana je pridelava visokokakovostnih mlečnih izdelkov, pri čemer se osredotočamo predvsem na probiotične jogurte z različnimi zanimivimi okusi. Poleg tega se ukvarjamo tudi z vzrejo prašičev in perutnine za meso in jajca, nekaj je oslov, zajcev, in drobnice«. Poleg živinoreje so dejavni še na drugih področjih – gojijo krmne rastline za svoje živali. »Smo večji, če ne celo največji pridelovalci krušnih žit v slovenski Istri.« S temi besedami nam Domen na kratko predstavi njihovo domačijo, kjer mlada družina živi in dela skupaj z njegovimi starši. Vsak od njih prispeva svoj delež pri vsakodnevnih opravilih. Od leta 2013 imajo na kmetiji tudi turistično dejavnost.

Zelo ponosna sta na lastne jogurte. FOTO: Siniša Kanižaj

Živali na pašnikih vsak dan v letu

Pr' Birtovih kmetujejo po ekoloških smernicah, kar pomeni, da pridelujejo hrano in skrbijo za živali na način, ki je prijazen do narave, ljudi in živali. Prav tako so vključeni v ukrep za dobrobit živali, s čimer zagotavljajo nadstandardne pogoje reje. »Pri nas so živali na pašnikih 365 dni na leto, kjer imajo urejena zavetišča, nimajo pa hlevov, v katere bi bile zaprte. Poleg tega jim zagotavljamo kakovostno, uravnoteženo prehrano. Večino hrane pridelamo sami, brez uporabe sintetičnih dodatkov ali pesticidov,« poudarja mladi očka.

Njihove krave so na pašnikih vse dni v letu. Med njimi se smuka tudi osel. FOTO: Siniša Kanižaj

Zgled nonota Tonija

Saša je po izobrazbi diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, Domen pa je gimnazijski maturant z dodatno opravljeno maturo tehnika računalništva. Računalništvo je bil njegov hobi poleg glasbe že od zgodnjih najstniških let. Odločitev, da postane kmet, ni zrasla čez noč. »Kmetijo sem vedno dojemal kot del svoje identitete in družinske zgodovine. Kmetovanje se je v mojo podzavest zapisalo že v prvih letih življenja, ko sem nonota Tonija opazoval, kako z ljubeznijo in skrbnostjo poskrbi za živali, ki so bile takrat v starem hlevčku,« se spominja Domen. Z odraščanjem sta se Domnova zavest o ohranjanju dediščine in pomenu pridelave kakovostne domače hrane le še okrepili. Spoznal je, da kmetiji lahko da svojo vizijo in jo prilagodi sodobnim izzivom. »Smisel sem našel predvsem v možnosti, da povežem tradicijo z inovacijami.«

Domen in Saša z razširjeno Domnovo družino. FOTO: Osebni arhiv

Od zaljubljenosti do ljubezni in partnerstva

Spoznala sta se povsem naključno. »Domen je šel v trgovino po material za en stroj, ki ga je takrat obnavljal, jaz pa sem hodila po pločniku, saj sem šla pomagat sošolki z učnimi težavami. Domen pravi, da se je takrat zaljubil na prvi pogled,« se z nasmehom spominja Saša. A zgodba se tam ni končala. V naslednjih dneh sta se še nekajkrat srečala, kar je še okrepilo njegovo odločnost, da jo poišče. »Takrat sem bila srednješolka, ki je opravljala prakso v vrtcu, Domen pa je takrat že imel vozniški izpit in je prišel po brata, ki je bil na dijaški praksi v vrtčevski kuhinji. To srečanje ga je očitno dodatno spodbudilo, saj me je nato poiskal na Facebooku in mi pisal. Tako se je začela najina zgodba, ki se je razvila v čudovito partnerstvo in skupno pot.«

Kako sta odgovorila na 5 kratkih vprašanj?

Iz bloka na kmetijo

Saša se je preselila v Domnovo družino iz bloka, zato je bilo prilagajanje novim navadam velika sprememba, priznava mlada mamica: »Delo na kmetiji in življenje v tesnem stiku z letnimi časi sta mi dala poseben občutek pristnosti in povezanosti z življenjskim ciklom. Na začetku je bilo vse novo, od zgodnjih jutranjih opravkov do dela z živalmi in stalne prisotnosti narave okoli nas. A ravno to, da sem se prilagodila tem novim navadam, me je povezalo z družino in njihovim načinom življenja. Danes lahko rečem, da sem se prav zaradi tega počutila kot del nečesa večjega in te izkušnje so mi prinesle veliko zadovoljstva.«

Podkast lahko poslušate tudi tukaj. 

Posebno pozornost namenja kakovosti in okusu

Delo na kmetiji je po njenih besedah precej zanimivo in dinamično. Poleg organizacije dela v gospodinjstvu in družinskega življenja je močno vpeta tudi v delo na kmetiji. »Med drugim sem prevzela pomemben del proizvodnje mlečnih izdelkov in se v zadnjih letih res veliko naučila o sirarstvu. Izpopolnila sem se v pripravi različnih vrst sirov in mlečnih izdelkov, kjer posebno pozornost namenjam kakovosti in okusu. Uporabljamo tradicionalne postopke, obogatene s sodobnimi znanji, da ustvarimo izdelke, ki so okusni in polni naravnih hranil,« pojasnjuje Saša, ki skrbi še za promocijo njihovih izdelkov in komunikacijo z obiskovalci, ko ti pridejo na degustacije ali oglede kmetije.«

V domači sirarni. FOTO: Siniša Kanižaj

Zasnoval investicijski sklad

Domen je pred časom zasnoval Birtov kmečki investicijski sklad, saj predstavlja inovativno povezovanje kmetijstva in sodobnega podjetništva v sklopu vizije Kmetijstvo 2.0. Razvil ga je v času koronavirusa, saj se je takrat na kmetijo usul val novih kupcev, ki so pričakovali, da imajo hrane v izobilju. Zato je zastavil načrt, da najprej zalaga ljudi, »ki so nam že pred krizo v obdelavo za proizvodnjo hrane zaupali svoje površine, nato tiste, ki so naši redni kupci že več let in tiste, ki bodo s svojim znanjem ali finančnimi sredstvi omogočili razvoj naše kmetije.« Tako se je izognil najemu kredita in odprl možnost ljudem, da s svojim finančnim vložkom podprejo povečanje proizvodnje in si na tak način omogočijo dostop do hrane, čeprav nimajo kmetije. »Vsak nov vplačnik tako z vplačilom krije neko investicijo na kmetiji, mi pa mu ta znesek odplačamo z dobavo in dostavo naših izdelkov v znesku, ki so ga vplačali ter ga nagradimo z dodatnimi ugodnostmi.«

Mostič čez vodni kanal. Race so se raje izognile fotografskemu objektivu. FOTO: Siniša Kanižaj

Učna pot na kmetiji

Ker želijo svoje življenje na kmetiji predstaviti vsem, ki jih to zanima, še zlasti najmlajšim, so zasnovali učno pot, kjer otroci spoznavajo, kako je na primer potekalo spravilo krme včasih in kako to počnejo danes. »Pri tem si ogledajo stroje, pot pa nadaljujejo skozi živalski park in pašnike, kjer si ogledajo, kako poteka molža na prostem, saj so naše živali vseh 365 dni na prostem. Na koncu si ogledajo, kako pomolzeno mleko spremenimo v različne mlečne izdelke, ki jih vsekakor tudi poskusijo in odnesejo domov.«

Domna in Sašo, ki sta drug drugemu v neizmerno podporo, je maja 2023 poročil župnik Martin Golob. FOTO: Siniša Kanižaj

Na poti drugorojenka

Odraščanje hčerke Eve, ki je v začetku januarja dopolnila dve leti, opisujeta kot čudovito izkušnjo. »Življenje na kmetiji ji omogoča, da od malih nog raste v stiku z naravo, kar je nekaj, kar si danes želi vsak starš, a je redko. Upava, da bo nekoč ponosna podeželanka in da bo izbrala poklic povezan s pridelavo hrane, če ne celo delo kmetice,« poudarjata mlada starša: »Velikokrat se nama Eva pridruži pri kakšnem lažjem opravilu, kar jo navdušuje, saj se počuti kot pomemben del naše zgodbe. Tako na primer pomaga pri nabiranju zelenjave in pripravi kosila ali gnetenju testa za kruh.« Ko pričakujeta drugorojenko, doživljata še večji občutek odgovornosti, hkrati pa se veselita, ker se bo družina razširila. »Verjameva, da bova s skupnim trudom in medsebojno podporo uspešno usklajevala vse obveznosti – od starševstva do kmetijskih in poslovnih nalog,« zaključita mlada zakonca, ki proste trenutke najraje izkoristita za družinski izlet po Sloveniji.