Dijakinje in dijaki 2.c Škofijske klasične gimnazije so v sredo, 16. oktobra, namesto ene ure pouka prisluhnili predstavitvi knjige Kaj sploh veš o ljubezni, ki jo je prevedla njihova profesorica slovenščine Mateja Gomboc. Na predstavitvi je poleg nje sodelovala še šolska svetovalna delavka Maja Turšič.

V romanu italijanskih avtorjev Loredane Frescura in Marca Tomatisa se prepletata življenji dveh srednješolcev, fanta Roka in dekleta Snežne. Rok se prebudi in ugotovi, da je v komi. Ne ve, kaj se mu je zgodilo, da se je znašel v bolnišnici. Snežna pa je dekle, ki živi v materinskem domu, hrepeni po družini in je na skrivaj zaljubljena v Roka. Ko izve, da je v bolnici, se odpravi k njemu in mu začne pripovedovati zgodbe iz Svetega pisma, večinoma tiste, ki govorijo o ljubezni. V romanu se počasi razpleta klobčič dogajanja, tako da na koncu izvemo, kaj se je v resnici zgodilo.

V knjigarni založbe Družina je Mateja Gomboc dijakom povedala, da je pri prevajanju knjige, ki jo je sama predlagala založbi v prevod, imela v mislih predvsem svoje dijakinje in dijake. Prepričana je, da knjiga odpira številne teme, ki jih bodo pritegnile in jih spodbudile k razmišljanju. Kot zanimivost je povedala tudi, da se je pri prevajanju imen zaradi besednih iger in metafor, ki jih imena predstavljajo, odločila, da jih bo poslovenila. V izvirniku ima Snežna ime Even, ki prebrano od zadaj naprej pomeni sneg. Rok pa je v izvirniku Rocco, kar Even spominja na skalo (»roccia« po italijansko pomeni skala), na katero se lahko nasloni. V slovenščini pa je prevajalka to izpeljala v Roka, ki je kot roka, ki Snežno vodi.

Vprašanja, ki jih odpira roman Kaj sploh veš o ljubezni, so življenjska in univerzalna: kaj smo pripravljeni narediti, da bi bili ob ljubljeni osebi, da bi pripadali med priljubljene vrstnike; kaj mladostniku pomeni družina; kako se odzvati na (telesno in psihično) nasilje med vrstniki …?

Psihologinja Maja Turšič je dijakom spregovorila o tem, da nas lahko zaljubljenost ali zelo močna želja po pripadanju v neko skupino preslepi, da počnemo stvari, ki jih sicer ne bi želeli početi ali so celo v nasprotju z našim prepričanjem o tem, kaj je dobro za nas. Dijake je opozorila, da nas o tem, da nas nekdo izrablja, opozarja tako naš razum, čustva kot tudi telo in da vseh teh opozorilnih znakov ne smemo spregledati, pač pa se o teh slutnjah pogovoriti z ljudmi, ki jim zaupamo. Napake delamo vsak dan, je povedala, vprašanje pa je, kako se soočimo z njimi in živimo z njimi naprej. Knjiga ji je všeč, saj lepo prikaže tudi pomen družine v življenju mladostnika: Roku je družina pomagala, da si je opomogel, Snežni pa družina pomeni cilj in hrepenenje, saj je nikoli ni imela. Čeprav izgleda, da družina izgublja svoj pomen v življenju mladostnika, je v resnici družina njegov temelj.