Na praznik karmelske Matere božje je bilo slovesno v obeh slovenskih karmeličanskih samostanih: v Mirni peči je mašo daroval nadškof Marjan Turnšek, v Sori pri Medvodah pa nadškof Stanislav Zore. Oba sta med mašo laikom, ki so to želeli, podelila škapulir. »Nadeti si škapulir pomeni obleči določen način življenja. To je podobno, kakor si redovniki, ko oblečemo habit, to je redovna obleka, oblečemo določen način življenja, določeno duhovnost, določen način drže pred Bogom. Oblekli boste Marijino držo,« je dejal nadškof Zore, predno je laikom podelil škapulir. Da je bila Marijina drža poslušnost do Očeta, hoja za Sinom in ljubezen do vseh bratov in sester, je poudaril nadškof ter stare in nove člane karmelske bratovščine povabil, naj s škapulirjem oblečejo Marijino držo, tako bodo postali »veliki oznanjevalci evangelija – z življenjem in če bo potrebno tudi z besedo.

Še eno sporočilo z gore Karmel, aktualno tudi za sodobni čas, je izpostavil nadškof Zore iz božje besede prvega berila. Elija je moral po drami spopada na gori Karmel, kjer se je prerokom razodel bog ognja, potresa in viharja bežati – bežal je, dokler ni prišel na goro Horeb, kjer se mu je razodel Bog »kakor lahen vetrič«. Kakšno podobo Boga nosimo v svojem srcu mi, se je vprašal nadškof. »Je to Bog z gore Karmel, ki pobija, ali je naš Bog z gore Horeb, Bog, ki šepeta? Mislim, da mora vsak Jezusov učenec prehoditi pot z gore Karmel na goro Horeb. Kajti vedno smo v skušnjavi, da bi se naš Bog izkazal na silovit način, da bi naš Bog naredil red, takega boga imamo v naših glavah in naših predstavah. Zato moramo s takšnega karmela in moramo na goro Horeb – k Bogu, ki je usmiljen, ki je blag, ki je sočuten. Ko bo vsak izmed nas opravil to pot od boga maščevanja, od boga sile, boga nasilja k Bogu usmiljenja in sočutja, takrat bomo v resnici sposobni obleči habit, obleči škapulir, obleči Marijino držo usmiljenja in sočutja,« je sklenil nadškof.

Z nadškofom je poleg drugih duhovnikov somaševal tudi novomašnik Boris, domačin iz Sore, in nadškof ga je prosil, da vsem podeli novomašni blagoslov, ki je po besedah nadškofa »posebna milost«. Povedal je spomin na samostanska leta pri frančiškanih na Tromostovju, kjer je dolga leta bival tudi profesor Janžekovič. »Ob vseh svojih letih, ob vseh učenosti, ob vsem spoštovanju je ta veliki mož, kadar je srečal brate frančiškane, ko so prišli z duhovniškega posvečenja, pokleknil in prosil novomašni blagoslov.« Kot je storil sivolasi gospod, ki je težko pokleknil, je letošnjega novomašnika za blagoslov prosil tudi nadškof Zore.

V samostanu v Sori živi 17 sester karmeličank, ki živijo strogo klavzurno življenje. Ob slavju so odprle klavzurno pregrado in se tudi srečale z verniki, ki so samostansko predverje napolnili do zadnjega kotička, mnogi pa so ostali zunaj in slavje spremljali prek ozvočenja. (foto Tatjana Splichal)

Kaj je to škapulir?

predno je nadškof laikom podelil škapulirje, je duhovnik razložil, kaj sploh to je škapulir. "Škapulir je znamenje posbnega Marijinega varstva, ki je bil dan karmelskemu redu in vsem, ki se hočejo pridružiti temu redu z duhovnimi vezmi. Predstavljata ga dva koščka rjavega blaga, med seboj povezana z rjavo vrvico, nosi se ga okoli vratu. Škapulir je v svojem bistvu habit, je redovna obleka. Kdor ga sprejme, je pridružen karmelskemu redu, ki se je v blagor Cerkve posvetil Marijini službi in je s tem deležen vseh duhovnih dobrin tega reda. Znamenje škapulirja živo kliče v spomin dve resnici: na eni strani stalno varstvo preblažene Device, na drugi strani pa zavest, da se češčenje Device Marije ne sme omejevati le na molitve njej v čast v raznih življenjskih okoliščinah, marveč mora postati habitus, to ej stalna naravnanost osebnega krščanskega življenja, ki ima podlago v prejemanju zakramentov in izvrševanju duhovnih in telesnih del usmiljenja. Škapulir je torej znamenje "zaveze" in povezanosti božje Matere z verniki."

Vsi, ki nosijo rjavi škapulir, sestavljajo nekakšno duhovno družino, karmelsko bratovščino. Kdor nosi škapulir, je dolžan živeti po evangeliju, prejemati zakramente in častiti Marijo - to naj se kaže vsaj v tem, da vsak dan zmoli tri zdravamarije, ob sobotah se priporoča molitev Pozdravljena Kraljica.

Na letošnji praznik karmelske Matere božje je nadškof Zore podelil več kot 20 škapulirjev, karmelska bratovščina sedaj združuje že več kot 1200 članov (foto Tatjana Splichal)