Z jaslicami pokažemo, kako je Bog zaživel človeškost
Z jaslicami pokažemo, kako je Bog zaživel človeškost
Foto: Tomaž Celarec
Jezuit p. Marko Ivan Rupnik je eden od enajstih izbranih teologov, ki so na povabilo Vatikana napisali knjigo o smeri Cerkve s papežem Frančiškom. Zbirka enajstih knjig je v Vatikanu izšla v začetku leta 2018, prevedena je bila v številne jezike, slovenski prevod Rupnikove knjige Po Duhu pa je izšel novembra v sozaložništvu Družine in Založbe Dravlje. O knjigi, ki nosi podnaslov Duhovna teologija, pot Cerkve s papežem Frančiškom, se je z avtorjem konec novembra na srečanju prijateljev Centra Aletti v draveljski cerkvi pogovarjal prof. Maksimilijan Matjaž. Naknadno smo p. Rupniku postavili še nekaj vprašanj o sporočilu božiča.
Celoten pogovor si preberite v dvojni, praznični številki Družine.
Kakšen čas bogoslužnega leta je božič?
Božični čas je tisto liturgično obdobje, ko podoživljamo, da se je Božji Sin utelesil, postal človek, da bi lahko svojo človeškost živeli na način Boga. V bistvu je to za nas kristjane čas krsta. Božični praznik se je v prvih stoletjih pokrival s praznikom krsta. S krstom smo vcepljeni v Kristusa in začnemo živeti kot Božji otroci, kot sinovi, v Sinu. Torej je božični čas tisti čas, ko se bolj zavedamo svojega rojstva in da se je naše rojevanje dokončalo s krstom. Bili smo rojeni za življenje, ki ne mine.
Zakaj naj sploh postavljamo jaslice? Zakaj jih tako pogosto upodabljate na mozaikih?
Z jaslicami pokažemo, kako je Bog zaživel človeškost. Če so postavljene teološko, če jih ne zastavimo preveč romantično, preveč fantazijsko, so jaslice izpoved naše vere. Z jaslicami pokažemo, da Bog ni prišel na zemljo iz zvezd, ampak je bil rojen iz žene; da je zajokal kot otrok in živel človeškost zato, da bi se mi učili živeti človeškost na Božji način.
Celoten pogovor si preberite v dvojni, praznični številki Družine.



