Od leve: Janez Stergar, Nežika A. Novak in Lovro Sodja. Foto: Bojan Wakounig

Z včerajšnjim odprtjem razstave »Šepet zemlje« kiparke in keramičarke Nežike A. Novak v galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani so se začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Že 18. izvedba poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, dogodki pa se bodo zvrstili do 10. oktobra.

V soboto, 3. oktobra, bo ob 10.30 v Mini teatru lutkovna skupina Mladi Celovčani SKD Celovec pod vodstvom Marice Hartmann pripravila lutkovno predstavo »Mi smo prijatelji«, v sredo, 7. oktobra, pa bosta na sporedu dve prireditvi: dopoldanska (ob 11. uri) predstavitev novih knjig o zgodovini in sodobni ustvarjalnosti koroških Slovencev v dvorani Slovenske matice in večerni (ob 19. uri) koncert Mešanega pevskega zbora Podjuna pod vodstvom Anje Kapun v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Foto: Bojan Wakounig


Uvodnega dogodka, odprtja razstave Nežike A. Novak, so se med drugim udeležili predsednika prirediteljev Kluba koroških Slovencev Janez Stergar in Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Lovro Sodja in Damjana Pečnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, umetnico in njena dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nuša Podgornik, za glasbeno kuliso pa je poskrbel Lado Jakša.

»Keramičarka Nežika Novak je za nas, koroške Slovence, nekaj izrednega in njena dela enkratna. Ravno v teh negotovih časih je kot balzam za naše duše, če imamo možnost – kljub okrnjenemu številu – zbrati se ob vrhunskih kulturnih dogodkih,« je v pozdravnem nagovoru poudarila tajnica Krščanske kulturne zveze Celovec Zalka Kelih-Olip.

Foto: Bojan Wakounig


»Nežika A. Novak se na razstavi predstavlja z več med seboj raznolikimi cikli. V fazi ustvarjanja se, kot jo vodi navdih, lahko posveča vsem; tako kot narava, ki istočasno deluje na mnogih ravneh … Zdi se, da glina kot snov in material ustvarjalki predstavlja prav tiste lastnosti, ki so tudi v življenju oblik, nad katerimi se navdušuje, ključne: fina tekstura in hkrati visoka trdnost, mehkoba in 'gnetljivost', kot sta v svojem mladostnem obdobju lastni živim bitjem, kjer krhkost, kljub morebitni trdoživosti, vendarle ostaja stalnica,« poudarja Nuša Podgornik.