Inštitut za novejšo zgodovino je izdal knjigo Dunja Dobaja Za blagor mater in otrok. Zaščita mater in otrok v letih 1919–1941.

Knjiga Za blagor mater in otrok je podroben pregled prizadevanj in dosežkov ljubljanske in mariborske oblasti ter kasneje banovine glede socialnozdravstvene zaščite žensk in otrok. Razpad avstroogrske monarhije in oblikovanje nove jugoslovanske države sta namreč pomenila izgradnjo socialnozdravstvene zaščite na novih temeljih. Vojna in povojna doba sta povzročili med mladino obupne razmere.

Zdravstvena služba in mladinsko skrbstvo

V uvodnem delu je avtorica podala kratek splošen okvir razvoja evropske socialne politike in javnega zdravstva. Naslednje poglavje je pregled socialnopolitične uprave in organizacije zdravstvene službe v slovenskem delu jugoslovanske države v letih 1918–1929 s poudarkom na organizaciji mladinskega skrbstva. Leta 1922 je bilo mladinsko skrbstvo tudi zakonsko urejeno, in sicer z Zakonom o zaščiti otrok in mladine, ki ga je podrobno predstavila.

Prav tako je opisala tudi druge zakone, ki so neposredno ali posredno obravnavali zaščito mater in otrok. Tako kot vedno so se tudi v obravnavanem obdobju pojavile kritike na njihov račun.

Sistematična zdravniška zaščita nosečnic

V praksi so si državne, oblastne in kasneje banovinske ustanove prizadevale za sistematično organizacijo zdravniške zaščite nosečnic, in sicer s povečanjem števila posvetovalnic za nosečnice, v katerih so nadzorovali potek nosečnosti in s tem zmanjšali zgodnjo umrljivost novorojenčkov. Najboljša zaščita dojenčkov je bila torej zaščita mater. Obe zaščit sta bili nerazdružljivo povezani. Kljub obsežni propagandi, socialnozdravstvenemu delu in mnogim priložnostim, ki so jih materam nudile otroške ustanove (kot npr. Zavod za zaščito mater in otrok, otroški dispanzerji, posvetovalnice za matere dojenčkov in malih otrok), se matere še vedno niso v zadostni meri obračale na te ustanove takrat, ko je bilo to res potrebno. Zato je bila pomembna naloga osveščanje nosečnic in otročnic o nujnosti preventivnih pregledov otrok in mater.

Skrb za gluhoneme otroke

Socialnopolitično upravo in organizacijo zdravstvene službe v slovenskem delu jugoslovanske države s poudarkom na razvoju mladinskega skrbstva je avtorica predstavila tudi za obdobje tridesetih let. Izvajanje socialnopolitične uprave v Dravski banovini, ki je v osnovi potekalo po podobnih tirnicah kot že v obdobju oblasti, je opisala s pomočjo sejnih zapisnikov banskega sveta, saj je med raziskovalnim delom ugotovila, da so ti edini vir, ki nazorno prikazuje celotno socialno-zdravstveno problematiko v banovini, njeno organizacijo, izvajanje in predloge banskih svetnikov za rešitev oziroma omilitev socialno­-zdravstvenih problemov posameznih območij banovine.

Posebno poglavje je posvetila ljubljanski gluhonemnici oziroma poučevanju in skrbi za gluhoneme otroke v obdobju med obema vojnama, s poudarkom na skrbi za predšolske gluhoneme otroke in gluhoneme otroke na nižji stopnji ter na njihovem poučevanju.

Prispevki za novejšo zgodovino

Prva številka Prispevkov za novejšo zgodovino (2018) ima podnaslov Misliti o revoluciji: 100 let pozneje. Objavljeni so prispevki z okrogle mize, ki so jo na inštitutu pripravili 24. oktobra 2017, ob 100. obletnici oktobrske revolucije.

Najprej so objavljeni trije prispevki v angleščini: Andreas Schulz je pod naslovom »Kaj ima to opraviti z nami?« opisal ponovno vrednotenje ruske revolucije v Nemčiji, Anton Bebler piše o globalnem učinku ruske oktobrske revolucije iz leta 1917, Jure Gašparič pa o spreminjajočem pogledu na rusko revolucijo.

Jurij Perovšek je podal poglede slovenske meščanske politike na oktobrsko revolucijo do druge svetovne vojne, Vida Deželak Barič piše o slovenskih komunistih in oktobrski revoluciji v obdobju 1920–1945, Bojan Godeša je pod naslovom »Komunizem največja nevarnost naše dobe« predstavil idejnopolitični profil vodstva političnega katolicizma na Slovenskem na predvečer napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo, Zdenko Čepič piše o podobnostih in različnostih jugoslovanske revolucije in rdečega oktobra, Avgust Lešnik je predstavil »ruski oktober« v znanstvenem opusu zgodovinarja Marjana Britovška, poljski sociolog Jerzy J. Wiatr pa je podal refleksije o ruski revoluciji.