Škof Saje je na kratko predstavil obravnavane teme na tokratnem zasedanju SŠK, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sosednjih krajevnih cerkva, škofje iz Hrvaške, Italije in Bosne in Hercegovine. Obravnavali so priprave na jubilejno sveto leto 2025, načrtovanje novega medverskega in ekumenskega foruma o dialogu v Kopru, uresničevanje sklepov sinode poseben čas pa so namenili pogovorom s prefektom Czernyjem.     

Škof Saje je na kratko predstavil obravnavane teme na tokratnem zasedanju SŠK. FOTO: Igor Vojinovič

Češko-kanadski kardinal Czerny je med drugim dejal, da želi Cerkev, tudi preko njegovega Dikasterija, prisluhniti ljudem v njihovih stiskah in jih spremljati skozi preizkušnje življenja. Pomagati jim želi, da živijo polno življenje in na tem svetu in v prihodnjem, zato vsem oznanja dobro novico o Jezusu Kristusu. Težave ljudi so v različnih državah različne, zato želi Dikasterij ostati v stiku s krajevnimi Cerkvami. To je tudi razlog, da je takoj sprejel povabilo škofa Sajeta v Slovenijo in da je obiskal Karitasov zavod Pelikan. Že jutri pa odhaja v Valencijo, da bi osebno izrazil bližino množicam prebivalcev, ki so tam zaradi hudih poplav izgubili vse. Czerny je edini kardinal in prefekt, ki namesto srebrnega ali zlatega križa nosi lesenega, narejenega iz ostankov razbitega migrantskega čolna in je na konferenci o njegovem ustvarjalcu umetniku in zanimivi zgodovini o tem povedal nekaj besed.

Predstavniki medijev na novinarski konferenci. FOTO: Igor Vojinovič

Škof Maksimilijan Matjaž, predstavnik SŠK na plenarnem zasedanju sinode v Vatikanu, je dejal, da je bila ta sinoda zelo posebna zaradi novega načina delovanja. Ključno vprašanje je po njegovih besedah bilo, kako biti Cerkev občestva, ki bo vključevala čim širški krog ljudi. Poleg 300 škofov je na sinodi, ki je imela 3 faze, prvič sodelovalo tudi 100 laikov. Niso obravnavali teoloških vprašanj, temveč vprašanja o odnosih: kako narediti, da bodo strukture Cerkve vključujoče, občestvene.  Kot je dejal, vstopamo v 4. fazo sinode: to je faza uresničevanja nove, sinodalne vizije Cerkve, ki vključuje srečevanje različnih kultur, pristopov in izročil, ne  več enosmerno, od zgoraj navzdol ali enako za vse. Delovne skupine nadaljujejo s svojim delovanjem in do julija 2025 bodo oblikovale konkretne smernice, ki bodo poslane škofovskim konferencam po svetu. Te bodo obravnavale npr. položaj žensk, aktivno vlogo laikov, formacijo, ekumenizem, vlogo škofa, nove načine odločanja in podobno. 

Novinarsko konferenco je povezoval dr. Gabriel Kavčič. FOTO: Igor Vojinovič

Sledila je zanimiva izmenjava vprašanj in odgovorov z navzočimi novinarji iz katoliških in laičnih medijev. Glede položaja žensk v Cerkvi je bilo pojasnjeno, da ne gre samo za novo vlogo žensk temveč za povsem novo vlogo vseh laikov v strukturah Cerkve, moških in ženskih, mlajših in starejših, poročenih in ne ... Že do sedaj je papež Frančišek imenoval nekatere ženske in moške na zelo visoke položaje v ustanovah pri Svetem sedežu. Tudi po krajevnih cerkvah bo podobno, zlati v zahodnem delu sveta, kjer močno primanjkuje duhovnikov. Seveda, je še bilo poudarjeno, ti laiki morajo biti ustrezno izobraženi, formirani in pripravljeni na prevzemanje odgovornih služb.   

Na vprašanje novinarja o duhovniškem celibatu je škof Saje pojasnil, da je to področje tudi v Cerkvi na Zahodu še odprto, da poročenost že obstaja v Katoliški cerkvi Vzhodnega obreda in pri Pravoslavnih Cerkvah, kjer se kandidati pred mašniškim posvečenjem lahko poročijo, da teološko gledano ni ovir in da je praksa celibata v veljavi okoli 1000 let, pred tem pa so bili vsi duhovniki večinoma poročeni in ni bilo tako izrazite delitve na vzhodno in zahodno Cerkev. 

Škof Matjaž je na vprašanje o tem, kje se bodo konkretno videli sadovi sinode med drugim odgovoril, da Sveti Duh deluje po naših odnosih, ne po nekem ukazu od zgoraj, zato se bodo tudi sadovi najbolje videli v našem novem načinu dogovarjanja, usklajevanja in odločanja, ki vključuje nov, "krožni" model: predstaviti svoje stališče, prisluhniti in slišati stališče drugih ter na koncu poiskati, kaj imamo skupnega in v to smer delovati. 

FOTO: Igor Vojinovič

Na koncu je kardinal vsem podaril svojo podobico, na kateri je umetnina Beg v Egipt, ki jo je naslikala njegova babica Anna Hayek ok. leta 1930 (na fotografiji).