»Vložili smo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost,« so ob vložitvi zakona v parlamentarno proceduro (predlagano je sprejemanje po skrajšanem postopku) zapisali na spletni strani Nove Slovenije, ki se očitno posebej angažira pri tej tematiki, saj je tudi prvi podpisnik zakonskega predloga iz vrst te stranke, in sicer vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj.

Z razglasitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja želimo vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine.

Spominski 17. maj

Zakonski predlog je bil vložen le nekaj dni pred 17. majem, dnevom torej, ki je bil leta 2022 s sklepom takrat odhajajoče Janševe vlade razglašen za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega režima in bil leto dni pozneje s sklepom sedaj odhajajoče Golobove vlade ukinjen. Prav ta spominski dan pa je ena izmed točk zakonskega predloga, saj ta predvideva, da bo v primeru sprejetja 17. maj znova (tokrat z zakonsko močjo) razglašen za spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Eden izmed ciljev zakona je namreč: »Z razglasitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja želimo vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine.«

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma 16. maja 2025. FOTO: Tatjana Splichal

Takšna rešitev je tudi v skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2025 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, s katero je večina evropskih poslancev pozvala slovenske oblasti k vnovični uvedbi spominskega dneva.

Pokopno mesto na Žalah

Seveda pa to ni edina vsebinska točka zakonskega predloga. Ta namreč sega na področja, ki jih urejata dva zakona, in sicer zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter zakon o vojnih grobiščih.

Območje pokopališča na Žalah bo imelo status kulturnega spomenika državnega pomena, predvideni rok za prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale pa je tri mesece po uveljavitvi predlaganega zakona.

Morda najbolj izpostavljena je tista točka zakona, ki rešuje akutni problem pokopa ekshumiranih posmrtnih ostankov iz prikritih morišč in grobišč; spomnimo v tej zvezi samo na 3.450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico, ki so bili po nekajletni hrambi v Kočevju lani prenesene v škofjeloško kostnico. Predlagani zakon želi uveljaviti ureditev, po kateri bi bili posmrtni ostanki teh in številnih drugih žrtev pietetno in trajno pokopani na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana (takšna rešitev je, kar velja posebej poudariti, popolnoma v skladu z večkrat javno izraženimi pričakovanji in željami svojcev žrtev ter civilnodružbenih ustanov, ki jih predstavljajo). Posledično se zato v zakonu o vojnih grobiščih črta tisti člen, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica, saj osrednje kostnice na Teharjah pač ni in zaradi degradacije terena tudi ni izvedljiva.

Območje pokopališča na Žalah, ki ga določi pristojno ministrstvo v sodelovanju s Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč, bo imelo status kulturnega spomenika državnega pomena, predvideni rok za prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale pa je tri mesece po uveljavitvi predlaganega zakona.

Zakon predvideva trajno hrambo vzorcev, kar omogoča njihovo ponovno uporabo v prihodnosti, če se pojavijo nove znanstvene metode ali izboljšane analitične možnosti.

Identifikacijski postopki

Poleg 17. maja kot spominskega dneva in Žal kot kraja trajnega pokopa žrtev in prikritih morišč in grobišč zakonski predlog prinaša še druge rešitve, tudi tiste, ki so povezane z identifikacijo žrtev, ravnanjem z biološkimi vzorci ter upravnimi postopki.

V Jami pod Macesnovo gorico so našli stotine predmetov, predvsem osebne opreme, pa tudi neeksplodiranih ubojnih sredstev in rudarske opreme, ki so jo uporabili za razstrelitev oboda brezna. FOTO: Jože Jagrič

Zakonski predlog tako med drugim določa natančen postopek zbiranja bioloških vzorcev ter opredeljuje, kateri pristojni organ je odgovoren za njihovo odvzemanje in upravljanje. Posebej je urejeno tudi ravnanje z vzorci, ki jih predajo svojci, kadar izrazijo željo po identifikaciji posmrtnih ostankov. Pomemben del zakonske ureditve predstavlja analiza DNK in postopek identifikacije žrtev, ki vključuje primerjavo genetskih vzorcev z živimi sorodniki ter med samimi posmrtnimi ostanki, kadar gre za skupinske ali delno ohranjene najdbe. Zakon predvideva trajno hrambo vzorcev, kar omogoča njihovo ponovno uporabo v prihodnosti, če se pojavijo nove znanstvene metode ali izboljšane analitične možnosti.

V mrliški list se kot vzrok smrti vpiše uboj, kot leto smrti pa leto 1945, razen če obstajajo verodostojni podatki, ki kažejo drugače.

Izdaja mrliških listov

Zakonski predlog rešuje tudi problem izdaje mrliških listov. Na upravni ravni namreč uvaja izdajo mrliških listov za žrtve vojne in revolucije po uradni dolžnosti, pri čemer se kot podlaga uporablja seznam »Žrtve II. svetovne vojne« Inštituta za novejšo zgodovino. V mrliški list se kot vzrok smrti praviloma vpiše uboj, kot leto smrti pa leto 1945, razen če obstajajo verodostojni podatki, ki kažejo drugače. Mrliški listi morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona, o njihovi izdaji pa se javno obvesti na način, primerljiv z objavo preklicev uradnih dokumentov zaradi izgube ali kraje.

Kazenski postopek

Pomemben je tudi poseg v veljavni zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, in sicer na tisti točki, ki se dotika kazenskega pregona za nezastarljive medvojne in povojne zločine.

Zakonski predlog prinaša določilo, po katerem morajo policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču nujno postopati po zakonu, ki ureja kazenski postopek.

Predlagatelji zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč želijo odpraviti pomanjkljivost v primeru, kadar najdeni posmrtni ostanki ne predstavljajo dejstva, na podlagi katerega bi se začel kazenski postopek ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev. Dosedanja ureditev namreč omogoča diskrecijsko pravico, ali se kazenski postopek, navkljub jasnim najdbam posmrtnih ostankov žrtev, sploh začne ali ne. Položaj, v katerem se izvaja t. i. prekop žrtev iz vojnih morišč, je tako, kot beremo v obrazložitvi predlaganega zakona, »enak položaju, ko bi nekdo našel posmrtne ostanke ene ali več oseb in organi pregona sploh ne bi ugotavljali vzroka smrti ali celo začeli kazenskega postopka. In to tudi takrat, ko bi bilo iz vseh okoliščin evidentno, da je šlo za uboj ali umor, oziroma celo za množičen, sistematičen in vnaprej načrtovan genocid (med vojno in po vojni), ki ne zastara ne po mednarodnih konvencijah ne po slovenskem Kazenskem zakoniku.«

Zakonski predlog tako med drugim prinaša določilo, po katerem morajo policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču nujno postopati po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Vodenje in usmerjanje vseh preiskovalnih dejanj policije v zvezi z vojnim grobiščem, predvsem pa v zvezi z identiteto žrtev, storilci in okoliščinami smrti prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik. Zakonski predlog v zvezi s posmrtnimi ostanki v vojnem grobišču nalaga tudi takojšnjo izvedbo postopkov za zavarovanje dokazov v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.