Lanšprež leži na robu mirnske občine. Nekdaj mogočno grajsko posestvo danes zaznamujejo obnovljena kapela sv. Jožefa, nekaj gospodarskih objektov in enojni kamniti kozolec. Za urejenost kapele in njene okolice skrbi Čebelarsko društvo Trebnje z več kot osemdesetimi člani, omenja Občina Mirna. 

Župani treh občin med sajenjem lip. FOTO: Lapego

Tri lipe kot simbol povezovanja med občinami

Parcela s kapelo in čebelnjakom je v lasti Občine, medtem ko je preostalo območje v državni lasti, občina pa si prizadeva, da bi vsaj del zemljišča pod grajskimi razvalinami prešel v njeno upravljanje. 

Župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je ob zasaditvi lip poudaril prihodnje načrte: »Želja nam je, da bi pridobili zemljišča na Lanšprežu in na tem zemljišču naredili vrt medovitih rastlin s sadovnjakom starih dreves in na ta način dali poudarek temu, kar je svoj čas ustvarjal in delal Peter Pavel Glavar. Vesel sem, da smo se danes zbrali na Lanšprežu in zasadili tri lipe kot simbol povezovanja med občinami in sodelovanja Čebelarskega društva Trebnje s čebelarji v vseh treh naših občinah.« 

Lipe so posadili za čebelarsko kapelo. FOTO: Lapego

Od grajskega posestva do edine čebelarske kapele v Evropi

Najstarejši pisni viri Lanšprež omenjajo že sredi 13. stoletja. Grajsko posestvo je skozi stoletja pogosto menjavalo lastnike; današnji grad so v drugi polovici 16. stoletja postavili na mestu starejšega, leta 1765 pa ga je prevzel Peter Pavel Glavar. Ta je posest temeljito prenovil, na mestu nekdanje lesene kapele zgradil poznobaročno kapelo sv. Jožefa ter spodbudil čebelarstvo v Lanšprežu.

Ustanovil je prvo čebelarsko šolo na Kranjskem in napisal prvo čebelarsko knjigo v slovenskem jeziku. Poznobaročna kapela sv. Jožefa, v kateri je Glavar deloval, danes velja za edino čebelarsko kapelo v Evropi in pomemben spomenik slovenske kulturne in naravne dediščine.

Po načrtnem rušenju gradu leta 1953 je kapela postopoma propadala, delno pa so jo obnovili leta 2002. V zadnjih letih so jo čebelarji z veliko prostovoljnega dela v celoti prenovili in uredili tudi okolico. Danes Glavarjeva kapela velja za edino čebelarsko kapelo v Evropi.